Vest

Potiho, potiho, mimo razvpitih afer in političnega merjenja moči, kdo bo koga in na kakšen način, se nam dogaja ustavno-državni udar. Ne, prav ste razumeli; ustavno-državni udar ni pretirano poimenovanje tega, kar se nam ima zgoditi. Govorim namreč o Predlogu za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona.

Gre za poskus odvzemanja temeljnih državljanski pravic državljankam in državljanom RS, saj se s temi spremembami posameznikom oziroma skupinam posameznikov onemogoča možnost vlaganja zahtevkov o presoji ustavnosti Zakonov in razsodb nižjih sodišč z Ustavo RS. Z uveljavitvijo Ustave dne 23.12.1991 je bil na novo določen položaj Ustavnega sodišča kot posebnega organa v sistemu državne oblasti, ki izhaja iz načel demokratičnosti, pravne države in delitve oblasti. Z določitvijo pristojnosti in s pooblastili pri odločanju je bila Ustavnemu sodišču zaupana vloga varuha ustavnosti, pa tudi vloga varuha zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sedaj se mu ta vloga odvzema.

Ustava sedaj omogoča dvojen dostop posameznikov in pravnih oseb do Ustavnega sodišča, in sicer z možnostjo vložitev ustavnih pritožb zoper posamične pravne akte po izčrpanju vseh pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči in z možnostjo vložitve pobude za začetek postopka za presojo ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Predlog sprememb pa v 162. členu prinaša novosti ali bolje omejuje možnosti, kdo lahko zahteva oceno ustavnosti v postopku pred ustavnim sodiščem. Ta privilegij bo lahko imela tretjina vseh poslancev, pa državni svet, vlada, varuh človekovih pravic (če bi ocenil, da zakon posega v človekove pravice), samoupravna lokalna skupnost in reprezentativni sindikati in predsednik republike. Iz 160. člena, ki govori o pristojnosti ustavnega sodišča se (poleg 3., 4., 5., 7., 8., in 11., alineje) črta 6. alineja - o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. Prav tako so problematični predlogi, da se Ustavno sodišče RS samo odloči, kaj bo obravnavalo in česa ne, da lahko zavrže presojo brez obrazložitve.

Zopet smo priča dejstvu, da o resnih stvareh mediji molčijo, ne problematizirajo ali pa o spremembah govorijo kot o nepomembni informaciji suhoparnega, pravnega značaja. Tudi opozicije zadeva ne vznemirja ali skrbi, saj se le še dodatno povečuje razkorak med ljudmi in oblastjo. Ljudem se odvzema še zadnje demokratične vzvode, s katerimi lahko v manjši meri še vplivamo ali ohranjamo pravno državo. To se počne prav sedaj, ko je zaupanje v institucije države, v vse tri veje oblasti, močno okrnjeno, če ne že povsem na dnu. Vtis je, a žal ne gre za vtis, da se v vse smeri dela, da se izloči ljudstvo iz možnosti vpliva in soodločanja, da se ustvarja pravni red za elite in izbrance. Red, v katerem so človekove pravice in svoboščine zgolj okrasek za priložnostne govore in ne kot temeljna prioriteta javnega, nacionalnega in mednarodnega interesa države ter najvišje in hkrati osnovno vodilo, ki je upoštevano prav pri vseh političnih usmeritvah in odločitvah. Obstaja utemeljena nevarnost, da bo vsakokratna politična oblast sprejemala takšne zakone, ki so v nasprotju z zgodovinskimi in temeljnimi vrednotami ljudstva, morebiti celo protiustavni, pri tem pa razlagala in tolmačila človekove pravice po lastnem okusu in trenutnim političnim interesom. Pretveza o preobremenjenosti ustavnega sodišča, ki naj bi utemeljevala takšno ravnanje je smešna, saj bi podobno lahko rekli tudi za vsa druga sodišča. Posledica preobremenjenosti ustavnega sodišča je neučinkovito ali slabo delovanje sodnega sistema in pravne države na sploh. Nam, državljankam in državljanom preostaja zgolj možnost posluževanja pravnih sredstev, čeprav se vsi zavedamo, da mnogokrat delujejo kot loterija, postopki pa so dolgotrajni, a so edini sprejemljivi način, da se zaščitimo pred uzurpacijo oblasti, kršenjem človekovih in državljanskih pravic in neupoštevanjem zakonodaje ter same ustave. Ne silite ljudi, da sežejo po drugih sredstvih.

Ustava je last državljank in državljanov, saj je družbeno-pravni dogovor o tem, kakšno državo bomo imeli in o pravilih ter načelih, ki bodo v njej vladala. Zato bi morali imeti o ustavnih spremembah širšo javno razpravo in ne zgolj takšne, ki je namenjena ozkemu krogu izbrancev in strokovnjakov ter poskusom ustvarjanja vtisa političnega prestiža. Predsednik republike Danilo Türk je pred letom dni začel s to javno pobudo (potem, ko je svoje načrte predstavil že leta 2008 poslankam in poslancem v DZ) ter predlagal začetek razprave o potrebnih in želenih ustavnih spremembah za prihodnost. Požel je celo odobravanje SDS, ki so ob tem takoj zavohali možnost, da pristavijo svoj lonček. Pri tem je obljubljal, je organiziral posvetovanja, kar smo nekateri napak razumeli kot poziv k dialogu ter možnosti podajanja predlogov in pobud[1]. Pa je vse ostalo zgolj pri PR retoriki in praznih obljubah.

Seveda nisem pravnica, a tudi laiku je dovolj očitno, kam pes taco moli. Predlagane spremembe bi bile možne edinole tako, da se temeljne pravice državljanom ne okrnijo, ampak nasprotno razširijo. Ustava ni za Vas, ampak za vse nas!

Ljubljana, 1.6.2009

Zadeva: Pobuda o vsebinskih spremembah za prihodnost

Spoštovani!

V Stranki enakih možnosti Slovenije, SEM-Si, se odzivamo na vašo pobudo za začetek razprave o potrebnih in želenih ustavnih spremembah za prihodnost.

Ustava kot temeljni in najvišji pravni akt države, določa okvirje znotraj katerih se oblikujejo načela, pravice in oblike politične ter družbene ureditve. Ustava mora povezovati in v njej se morajo državljanke in državljani prepoznati. Zato mora biti nevtralna in ne sme biti podvržena ideološkim ciljem ali interesom posameznih skupin. V SEM-Si menimo, da Ustava RS zagotavlja varstvo pravic vseh skupin državljank in državljanov ter nudi temelje za socialno in pravno državo. Zato Ustave ne gre spreminjati čez noč in vsakokrat, ko si kdo kaj zaželi. Ustavo je potrebno dosledno spoštovati in jo izvajati v praksi. Problem je prav kršenje in nespoštovanje Ustave, prav s strani vseh treh vej oblasti, ki ne (dovolj dobro) poskrbijo, da bi se členi Ustave dosledno izvajali.

Razlogi za spremembo ustave ne smejo in ne morejo biti zmanjševanje pravic državljank in državljanov ter krčenje možnosti za vlaganje ustavnih presoj posameznih zakonov; splošnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sistematično je zaznati krčenje zakonodajnih možnosti, ki so na voljo državljankam in državljanom in so temelj demokratične družbe ter nudijo možnost sooblikovanja političnega prostora in skupne prihodnosti. Tega ne moremo dopuščati, saj se nam vzvodi demokratičnosti jemljejo iz rok.

Res pa je, da moramo sistem države prilagoditi novim razmeram. V tem duhu vam kot temelj za vsebinsko razpravo ponujamo program SEM-Si. Blaginja, primerno okolje za bivanje in mir so nedvomno cilji, ki so skupni celotnemu človeštvu. Pristop, ki ga poimenujemo kar 3E (sestavljanka iz začetnic besed ekonomija, ekologija in etika) je zato nujno potreben, če se želimo lotiti reševanja trojne narave današnje krize – ekonomske, ekološke in družbene. Na primeru aktualnega sprejemanja Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, se vidi, da je potrebno na probleme gledati celostno, saj ekonomija ne sme prevladati nad etiko in ekologijo.

Vprašati bi se bilo treba najprej, koliko naša ustava sploh še velja in koliko se jo upošteva v notranji in zunanji politiki, še posebej sedaj, ko smo se odrekli delu svoje suverenosti in brez kritičnih razmislekov sprejemamo po tekočem traku vse, kar nosi nalepko EU. Gre pri pobudi o ustavnih spremembah dejansko za željo po spremembah na bolje in gledanju v prihodnost, ali pa se za tem poskusom skrivajo interesi posameznih političnih elit, ki želijo državo v svojih rokah? Zakaj se nam še vedno prodaja vizija o tem, koliko smo vredni in koliko

veljamo, ko pa je očitno, da nismo niti enakovredni, niti enakopravni oblikovalci evropske politike, ampak le pohlevno sprejemamo in prepisujemo akte, ki se nam jih predloži? Ustavo smo že nekajkrat razvrednotili in si s tem spodkopali temelje neodvisnosti in avtonomnosti. Vladavina in oblast ljudstva sta zapisana v 3. členu Ustave in tega ne gre pozabiti ali spregledati. Vse spremembe morajo biti v upoštevanju tega člena. Sedaj je čas, da se lotimo vsebinskih vprašanj o naši prihodnosti, ne pa da se ukvarjamo s kozmetičnimi popravki ustavnih določil.

V upanju in pričakovanju na dialog, vas lepo pozdravljamo.

Predsednica SEM-Si
Elena Pečarič
V vednost:
Predsednik DZ
Vlada RS
Mediji in javnost

[1] Naivni in v dobri veri smo v Stranki enakih možnosti Slovenije, SEM-Si napisali ta dopis;
…s strani kabineta predsednika RS nismo bili deležni niti odgovora kaj šele, da bi nas kdo pozval na posvetovanje.

Elena Pecaric