Vest

V sredo 14.4.2010 je na Fakulteti za socialno delo potekala strokovna razprava o predlaganih zakonodajnih spremembah na področju sociale, trga dela in pokojninskega sistema.

Po podatkih ministrstva za finance (Bilten javnih financ, 12/2009) se je državni dolg, ki prek državnega proračuna neposredno bremeni slovensko državo (davkoplačevalce), od januarja do septembra lani povečal s 7,1 na 11,2 milijarde evrov ali skupaj kar za 4,1 milijarde. Samo lani se je državni dolg skupaj z državnimi poroštvi povečal z 11,8 na 18,1 milijard evrov ali skupaj kar za 6,3 milijarde evrov, kar je tretjina celotnega državnega dolga in državnih poroštev, ki si jih je slovenska država nabrala od nastanka leta 1991. Po istem viru ministrstva za finance je bilo lansko rekordno povečanje državnega dolga (neto zadolževanje države) v vrednosti 4,1 milijarde evrov delno namenjeno financiranju rekordnega primanjkljaja javnih financ v vrednosti 1,5 milijarde evrov, ki je skoraj v celoti posledica primanjkljaja državnega proračuna (1,4 milijarde evrov). Preostalo razliko lanskega povečanja državnega dolga za 2,6 milijarde evrov (4,1 - 1,5 = 2,6) je država naložila v banke v obliki depozitov. Hkrati je lani povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov. Ker so po podatkih Banke Slovenije lani večino izdanih državnih obveznic odkupili tujci (3,4 milijarde evrov), obveznici NLB in Abanke z državnim poroštvom pa sta bili tudi izdani na tujih finančnih trgih, smo bili leta 2009 dejansko priče zamenjavi bančnega dolga z državnim dolgom. Opisana sprememba sestave bruto zunanjega dolga Slovenije torej razkriva, da je bila lanska eksplozivna rast državnega dolga in državnih poroštev namenjena tudi zamenjavi bančnega dolga z državnim dolgom, kar je dejansko prikrita državna sanacija bančnega sistema (povzeto po: Kovač, 2009).

Medtem pa številke registrirane brezposelnosti vztrajno rastejo. Po zadnjih uradnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v mesecu marcu 2010 v evidencah ZRSZ prijavljenih 98.893 oseb.

Najnovejša številka Socialnih razgledov (UMAR, 24. 3. 2010) ugotavlja, da se je povečala socialna ogroženost prebivalstva. Delež prebivalstva, ki je upravičen do denarne socialne pomoči, se je med junijem 2001 in 2009 povečal iz 2,1 % na 3,3%, prav tako se je po večletnem zniževanju stopnja tveganja revščine povečala (v letu 2008 za 0.8 o.t. glede na 2007), hkrati se je povečala stopnja materialne prikrajšanosti (leta 2008 je znašala 16,9 % in bila za 2,6 o. t. višja kakor leto poprej) ((UMAR, 24. 3. 2010).

Vendar, pozor- to so številke za leto 2008. Da je realnost dodatno prehitela številke v negativno smer, nam dokazuje zadnji trženjski monitor Društva za marketing Slovenije (jesen 2009); če je marca 2009 na trditev »moje finančno stanje se je poslabšalo« pritrdilno odgovorilo 23% respondentov, je septembra istega leta tovrstnih odgovorov bilo že 38%. Še bolj svež podatek so nam ponudili na Skupnosti centrov za socialno delo konec marca letos, ko so povedali, da so v lanskem letu izplačila različnih denarnih pomoči narasla za približno polovico, predvsem enkratne izredne pomoči. Teh je bilo 61.439 oz. za 19.748 več kot v letu 2008, pri rednih denarnih pomočeh oz. pri osebah, ki so prvič zaprosile lani, pa je bilo 45.838 izplačil oz. za 14.147 več kot v predhodnem letu. Kar je še posebej zaskrbljujoče, je dejstvo, da je bilo kar 80 odstotkov teh denarnih pomoči namenjenih za poplačilo dolgov (elektrike, vode, tudi kreditov).(Siol.net, 31.3. 2010)

Hkrati pa je Vlada RS pred tedni predstavila set zakonodajnih predlogov na področju socialne politike, trga dela in pokojninskega sistema, ki krčijo seznam upravičencev do socialnih transferjev, predlagajo znižanje odpravnin in odpovednih rokov ter predlagajo zvišanje upokojitvene starosti.

In vse to začinijo z demagogijo v stilu »spremembe socialnega sistema so nujne, ker je prišlo do zlorab sistema«, pri čemer se prejemnike socialnih transferjev skuša javno demonizirati kot »socialne parazite« (dovolj je le pogled v Žurnal iz 10.4. 2010 in članek »Vsi Strojanovi imajo pištole«).

In tako se vse bolj oddaljujemo od glavnega vprašanja – kdo je zares zlorabil sistem? Kdo ga zares ves čas zlorablja? In kdo za te zlorabe zares plačuje?

Elena Pečarič