29. april, 2010 | Peter Štrovs

Stanovanje in politika

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Pravkar sta v Ljubljani na ogled dve zanimivi razstavi (in še ena, tista o delu Borisa Podrecce v vmesnem traktu Narodne galerije, odprta bo do 2.5., ki je seveda tudi zanimiva, a v tem smislu manj pomembna), ki arhitekturo vračata v, kako bi rekel, družbeni kontekst. Ne gre le za izbor lepih slik, dodelanih plakatov, paberkov, iztrganih iz realnega okolja - na ogled je ambicija vplivati na stanovanjsko politiko. To je dobro, je pomembno in je prav - čas po osvoboditvi je bil v nekem smislu izgubljen in če je povod za to, da se ima arhitektura spet čas in voljo ukvarjati s “politiko”, posledica svetovne krize in lokalnega gradbeniškega mrka, potem se krizi lahko zahvalimo. Če je končno prinesla streznitev, je kriza prišla kvečjemu prepozno.
.
Da sta razstavi “DOMA: arhitekta France in Marta Ivanšek” v Moderni galeriji (25.3.-16.5.) in “Stanovanjske ne/politike” v Hiši arhitekture (22.4.-14.5.) odprti hkrati, ni naključje - za obema stoji Trajekt, za obema hkrati vsaj Anja Planinšček in Matevž Čelik. In na obeh odmeva: “Murgle”. Tudi to ni naključje - sedež Trajekta je v Murglah. :)

mg-murgle

Razstava v MG je posvečena delu zakoncev Ivanšek. Razmišljanju o stanovanju in predvsem temu, kako iz stanovanja nastane - dom. Ogrodje predstavitve so rekonstrukcije 3 ambientov - murgelske hiše, sobe v domu upokojencev in trgovine s pohištvom in pritiklinami, poleg bogatega arhiva arhitektov pa je stvar ilustrirana tudi z nekakšnimi “interpretacijami” vabljenih umetnikov.
Če sem izvirnike publikacij in načrtov (kosov pohištva malo manj) navdušeno občudoval kot relikvije, pa so se mi “umetniške intervencije” zdele povsem odveč. Delo para Ivanšek je preveč pomembno, da bi ga bilo treba na silo “dopolnjevati” z nekakšnim umetniškim ludizmom, čeprav je razstava v galeriji. Če bi ves prostor uporabili za vehementnejšo prezentacijo arhitekture, ne bi bila predstavitev nič bolj duhamorna, nobenega razloga tudi ni, da bi bila manj interaktivna.
Če se mi zdijo umetniške intervencije odveč, pa nasprotno, pogrešam kritiško refleksijo. Murgle so bile zasnovane izjemno skrbno, zelo pomembno je tudi, da so bile prav tako skrbno tudi zgrajene. Naselje “za delavce”, ki si ga je prav zaradi striktne uveljavljavitve načel in dognanj, švedskih izkušenj in študij slovenskih danosti, želja, zablod in potreb, že v socializmu prisvojila elita, danes pa 30 let stare in izrazito poceni zgrajene hiše dosegajo po pol M ojrof - danes stagnira, celo nazaduje. Naselje, katerega bistvene lastnosti so ločitev prometa, izjemno dodelana “hierarhija odprtega prostora” in predvsem popolna zasebnost atrijev, je podleglo primitivni, prizidkarski mentaliteti. Tudi če tekmovanje v kičastem krancljanju vetrolovov zanemarimo - pa črnograditeljskih podvigov pri “prenovah” streh ne bi smeli. Stihijsko nastajanje “strateških razgledišč” v atrije, zasnovane kot “skrite pred pogledi” - je duha Murgel ugonobilo. Pogrešam skratka kritično analizo življenja, “razvoja” te soseske, pogrešam nauk, ki bi se ga dalo obiskovalcem prekrasno servirati in predvsem pogrešam napotek, kako naprej. Priložnost za odločno promocijo koncepta “nizko - gosto” - je žal zvodenela v nekakšno časovno kapsulo, ki naj bi jo oživljalo le umetniško duhovičenje.
Knjiga “Enodružinska hiša - od prostostoječe hiše k nizki zgoščeni zazidavi” Franceta Ivanška je po mojem mnenju še vedno najboljši poljudni priročnik za vstop v Arhitekturo in ima izjemen potencial za popularizacijo arhitekture kot razumnega odnosa do vprašanj organizacije prostora, od stanovanja do urbanizma. Na svoj neštetokrat prežuljen in temu primerno zdelan izvod, ki ga znam že dolgo na pamet, sem se spomnil, ko sem na galerijskem pultu zagledal nov, bleščeč primerek. Ne vem kako je možno, da so se neprebrani kosi ohranili do danes - ampak v MG lahko kupite omenjeno knjigo za 15 in “Družina, stanovanje in naselje” za 10 ojrof. Obe sta bili natisnjeni daljnega leta 1988!

zaps-nepolitike

V razstavišču stanovske zbornice, v Hiši arhitekture (nasproti NUKa), pa je odprta razstava “Stanovanjske ne/politike”. Poskus analize naše stanovanjske politike, ilustriran z izborom 11 domačih in 8 tujih zgrajenih primerov (spremna publikacija).
Očitno je, ker v MG umanjka komentar - da je cvet slovenske arhitekture (ni mišljeno pejorativno) v prostorih ZAPS po svojih najboljših močeh pripravil “vrednostno sodbo”, “kritično refleksijo” in “konstruktiven predlog” v zvezi z zadevami, ki so okupirale že Ivanška.
Analiza stanja, tista študija, predstavljena tudi na plakatih, se z Ivanškovo poglobljeno, zamudno metodičnostjo, težko kosa. Razumljivo, danes čas pač teče hitreje. Za ugotovitve, da obstoječi “Nacionalni stanovanjski program” ni uresničen, da je stanovanjski standard nizek, da načelo, da “je kupec kralj”, ne more zadovoljivo nadomestiti odsotnosti regulirane stanovanjske politike, da najemni trg ne obstaja in da je metanje denarja na trg pod pokroviteljstvom Stanovanjskega sklada prispevalo predvsem k napihovanju nepremičninskega balona - seveda ni treba biti rocket scientist. Da je rešitev v ustanovitvi še ene, nove “Agencije za stanovanjske politike”, pa tudi dvomim (kako že pravijo - če nočeš, da se kaj reši, ustanovi “Komisijo”). Spremno študijo velja dobrohotno jemati predvsem kot odpiranje vprašanj.
Bolj sem razočaran nad primeri, ki problem ilustrirajo. Če se je Ivanšku dalo s fotoaparatom sprehajati po predmestnih naseljih socialističnih delovnih zmag vrlih samograditeljev, so tu s prstom plaho pokazali le na par večjih blokov, še najbolj pa zamerijo nekaterim županom, ki so dovolili graditi na zemlji, primerni za kmetovanje (se pravi za pumpanje kmetijskih subvencij). Če je Ivanšek (še globoko v socializmu!) slišal željo “živeti v lastni hiši z vrtom” in na to odgovoril z rešitvijo, ki je bila poceni kot stanovanje v bloku in hkrati boljša kot prostostoječa hiša - pa je ZAPS koncept “nizko - gosto” iz meni nerazumljivega razloga kar nekako zanemaril. Plakati so lepi, objekti zanimivi - vseeno pa se zdi, da so napaberkovani nekako stihijsko. Nova, na videz lepa, všečna stolpnica (Reichenberg arhitektura) - je še vedno le stolpnica. Prekrasen blok (Office arhitekti), resnično vrhunska umetnina - je še vedno le blok. 3 čudovite vrstne hišice (Jože Peterkoč) so še vedno le 3 hišice na konkretni parceli, formalizem popačenih kotov pa sicer na papirju izgleda prekrasno, kot splošna rešitev Slovenije pa ni preveč uporaben. Naselje 48 prostostoječih trietažnih enodružinskih hiš (Sadar + Vuga) pač ni niti pretirano “nizko”, niti “gosto”, če imamo v mislih Ivanška. Prikazana ozka in kar 40m dolga hiša (Bevk & Perović) so sicer lahko moje mokre sanje, ampak vseeno tu ne vidim nekega splošnega nauka; mogoče, pa še to je skrajno neverjetno, bi taka stvar lahko “rešila” Kalifornijo - Slovenije pa gotovo ne. Od vseh primerov - se da Ivanška prebrati le v naselju hiš na Brezovici (Coloniarhitects).
Intervencije v obstoječe stavbno tkivo so seveda pomembne, stolpnice in bloke se da graditi bolje kot nekdaj - ampak ob stanovanjskem standardu, ki je slab, ob gigantski zalogi v glavnem slabo zasnovanih, v glavnem “nadstandardnih” stanovanj, zgrajenih v času debelih krav, in predvsem ob dediščini socializma v obliki ogromnih delavskih blokovskih sosesk in razpršenega vseslovenskega parcelacijskega urbanizma prostostoječih hiš - je resnično čas za “nizko - gosto”! Jaz vem, da imajo arhitekti sintagme “nizko - gosto” že dolgo polna ušesa - o tem se govori vsevprek že leta. Ampak - Murgle so, pač, ne vem zakaj - še vedno osamljena izjema.
.
Razstavi, ki ju spremlja tudi nekaj zanimivih predavanj in projekcij, bosta odprti še 14 dni. Res priporočam!
Ne zato, ker bi nudili odgovore, ampak ker sta lahko povod za razmišljanje, za razpravo in za premik. Za “Nov stanovanjski program”, za izboljšanje stanovanjskega standarda in predvsem kakovosti bivanja na splošno.

Peter Štrovs

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
9 x komentirano
  • [...] This post was mentioned on Twitter by Vest. Vest said: Stanovanje in politika: Pravkar sta v Ljubljani na ogled dve zanimivi razstavi, ki arhitekturo vračata v, kako bi … http://bit.ly/cpjbz7 [...]

  • Boris_j je rekel/-la:

    Zal se bo na koncu po vsej verjetnosti izboljsala le “kakovost bivanja” za izbrance, ki imajo obilo moznosti in vsega prevec. Kako pa bi pomagali novopecenemu “delavcku” do stanovanja, brez da bi le-ta moral prodal duso, pa ostaja uganka. Slovenci smo v Evropi predzadnji po izselitvi na svoje, Slovaki nas vodijo za misjo dlako.Ta problem bi bilo treba vsekakor resevati multi-sektorsko, z ozirom na delovno, druzinsko, studijsko in se kaksno podrocje. Pa tudi sprememba mentalitete, da gres pac najprej “v najem”, ne bi skodila.

  • jože je rekel/-la:

    Zgolj v pojasnilo, formalizem popaćenih kotov 3 hiš izhaja iz lokacije in urbanistične regulative kar je tudi razloženo v tekstualnem delu, hiše pa so sicer najemniške…

  • Mika Cimolini je rekel/-la:

    Naj vas malo popravim. Z razstavo Stanovanjkse ne/politike ne stoji Trajekt, temveč Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Več o razstavi si lahko preberete http://www.zaps.si/index.php?m_id=NOVICE&n_id=56

    Avtorji razstave smo: Mika Cimolini, Matevž Čelik in Anja Planišček
    Predlagam, da drugič preverite dejstva. Sam sem v isti stavbi kot vi….eno nadstropje višje.
    Pa včasih pomaga, če si človek kaj prebere. Na primer tale razstava ima dva precej obilna spremna teksta, ki razložita razloge z ratsavo, ki razložita problematiko, pa tudi pod vsakih objektom na fotografiji je napisano, zakaj je bil uvrščen v izbor. Pri tem nas je zanimala predvsem raznolikost tipologij, ki so jo ilustrirali na slovenskih in tujih primerih. Pri tem smo v sklopu razstave tudi ugotovili, da v Sloveniji ni tipološke raznolikosti, da je res to, da obstajata samo hiša in blok.. vmes pa nič. Zato vas vabim tudi na okroglo mizo 11.maja v Mestno galerijo, kjer bomo dotične povabili da nam odgovorijo na naša vprašanja. Tudi o smiselnosti ustanovitvi Agencije.
    Namreč zakaj agencija? Zato, ker je Stanovanjski sklad RS postav navadno podjetje za investicije, ki se obnaša pač po tržnih mehanizmih in se predvsem ne ukvarja z oblikovanjem kakršnekoli vizije.
    Ker je za menoj tudi kariera v novinarstvu moram reči, da je tole res površen članek. Včasih je dobro, ko človek malo pogleda izza svojega ekrana, pa koga kaj vpraša.
    Zato prosim, da objavite popravek in me prosim navedite vsaj kot soavtorico projekta.

  • peter je rekel/-la:

    @ jože (Peterkoč?):
    no, formulacije “3 čudovite vrstne hišice” resnično ne gre jemati zlonamerno. meni so iskreno izjemno všeč - vsakič, ko se peljem mimo, mi polepšajo dan.
    ko pravim: “formalizem popačenih kotov”, pa imam v mislih predvsem linijo notranjega zidu, ki v kombinaciji s pahljačasto razporejenimi glavnimi stenami tvori nepravilne kote - ki v načrtu tlorisa sicer izgleda, kako bi rekel, “likovno logična” in lepa, k funkcionalnosti pa ne prispeva.
    zaradi čiste linije zidu, ki je vidna izključno v načrtu, so stanovanja bolj različna, kot bi bilo potrebno. meni je pri stanovanjski arhitekturi pač bližje funkcionalna, kot pa likovna logika. prevladi logike likovne všečnosti načrta nad logiko funkcionalnosti pa se je, ko sem nazadnje preveril, reklo formalizem.
    .

    @ Mika Cimolini:
    no, tale čustven izliv je očitno predvsem rezultat površnega branja, ne vem ali se nanj sploh spodobi odgovarjati… no, par malenkosti:

    - bistvo mojega zapisa je bilo, da sem povezal obe razstavi.
    - obe razstavi sem pohvalil in priporočil, torej tudi to v Hiši arhitekture.
    - Mike Cimolini nisem posebej navajal pač zato, ker ni sodelovala pri obeh razstavah.
    - kaj je vendar spornega ali nekorektnega v formulaciji: “za obema stoji Trajekt, za obema hkrati vsaj ta in ta…”?! jao, jao…
    - ZAPS sem dovolj propagiral, nenazadnje je “Hiša arhitekture” tam ko ZAPS.
    - priložil sem link na publikacijo razstave “Stanovanjske ne/politike”, ker je tam dostopno vse spremno besedilo in primeri z razstave.
    - na okrogle mize in projekcije sem povabil tudi sam - domneval pa sem, da če bi kdo kanil iti, bo zmogel tudi guglati ponudbo.

    zakaj torej Mika Cimolini dela “afero” iz ničesar?

    btw:
    da bo stvar še bolj misteriozna, je Matevž Čelik isti zapis na mojem blogu komentiral tako:
    “Zelo dober, analitičen, tehten in tudi zanimivo napisan komentar!”

    • Mika Cimolini je rekel/-la:

      Dejstva:
      - za razstavo Stanovanjske ne-politike NE STOJI Trajekt, zato je formulacija “da za obema stoji Trajekt” napačna
      - avtorici razstave Doma sta Anja Planišček in Martina Malešič, avtorji razstave Stanovanjske ne-politike pa smo Mika Cimolini, Matevž Čelik in Anja Planišček (kot osebe, ne v okviru Trajekta)
      - producent razstave DOMA je Trajekt, producent razstave Stanovanjske ne-politike je ZAPS
      - iz zgornjega je razvidno, da je edina skupna točka obeh razstav Anja Planišček, zato je premisa avtorja članka napačna.
      - ne spuščam se v vsebinski del članka.

    • peter je rekel/-la:

      @ Mika Cimolini:
      no, dodati je treba, da obstaja tudi nekakšna zveza med Čelikom in Trajektom, kenede.
      vse to sem pred pisanjem seveda preveril, pa sem, glej ga zlomka, zavestno napisal, da “za obema stoji Trajekt, za obema hkrati vsaj ta in ta…”
      nisem napisal: “producent obeh razstav je Trajekt”, še manj, kaj jaz vem: “tudi če bi Mika Cimolini organizirala 100 izjemnih razstav, sem se pripravljen metati na trepalnice, samo da bi se izognil temu, da bi omenil njeno ime” (!?) - napisal sem, da “za obema stoji Trajekt” in to je korektno, vsemu dlakocepljenju navkljub.
      za očitan mi “greh” pa nimam prav nikakršnega koristolovskega motiva - nikogar od omenjenih osebno ne poznam, kvečjemu na videz, še manj pa vem za kakršnekoli morebitne klanovske ali osebne igrice ali zamere. na povezavo obeh razstav, odprtih hkrati, sem opozoril iz čistega altruizma - verjamem pač, da si je dobro ogledati obe (zakaj, sem razložil) in sem ogled priporočil.

  • Mika Cimolini je rekel/-la:

    Glede na to, da sem soavtorica razstave sem lahko upraviceno užaljena, da nisem omenjena, saj je avtor članka moje delo pripisal nekomu drugemu. Ker trajekt SPLOH NE stoji za razstavo Stanovanjske ne-politike, pač slučajno sem povabila k sodelovanju Matevža in Anjo, da mi pomagata pri izboru arhitektur in drugih vsebinskih zadevah (nikoli nisem rekla, da sem vsevedna), je tole površno navajanje. V principu se temu reče površno novinarstvo, saj niso preverjena dejstva. Upam na popravek. Mika Cimolini ne dela afere, samo želim, da se navajajo pravi avtorji. Zakaj pod delo avtor članka navaja zgolj nekatere avtorje? Tudi pri razstavi Doma je pozabil omeniti soavtorico razstave Martino Malešič, medtem ko Matevž Čelik sploh ni avtor te razstave in na njej ne sodeluje.
    V moji zahtevi ni prav nič čustvenega, želim samo, da se navajajo dejstva. Ne gre za to, da se navaja ZAPS z namenom kakršnekoli reklame temveč zato, ker je ZAPS producent razstave, z razstavo pa Trajekt sploh nima nič. Torej ne razumem od kje avtorju članka ideja, da za obema razstavama stoji Trajekt? Odgovor avtorja članka je žaljiv.
    Ne spuščam se ne v osebne komentarje avtorja o razstavi, niti ga ne mislim prepričevati, želim samo, da popravi dejstva.
    V kolikor misli biti Vest resen medij, naj vsaj navaja pravilna dejstva oz. od avtorjev člankov zahteva, da jih preverijo.

    • peter je rekel/-la:

      svoje vloge pač ne vidim v prepisovanju tehnikalij, producentov, avtorjev, … in tehničnega osebja - podrobnosti so tu le klik stran.
      zdaj torej v strahu čakam, da me napadejo še Vadim Fiškin, neki kao Janez Janša, Petra Varl, Vesna Bukovec in drugi umetniki, katerih imen in vloge pri projektiranju Murgel nisem dovolj povzdignil. :))

      dejmo se zresnt, Mika!
      stanovanjski standard je slab. in predvsem - na isti strani smo.