Vest

Razmere so več kot resne. Finančni ministri so se sicer dogovorili o pomoči problematičnim članicam evro območja. A to je le prvi korak. Grčija odpira vedno več vprašanj in sproža strahove, ki bi jih še pred nekaj meseci le redki jemali resno. Joseph E. Stiglitz pravi, da je na preizkušnji sam obstanek evra.

Finančni ministri EU so dosegli dogovor o razširitvi mehanizma pomoči evropskim državam izven evrskega območja. Fond se bo povečal do 750 milijard evrov, ki naj bi bili namenjeni pomoči državam v območju evra. Sodeloval bo tudi Mednarodni denarni sklad, z 220 milijardami evrov. Evropski politiki so zadovoljni. Kljub temu, da se je vse skupaj zgodilo ponoči, v ozračju izrednih razmer in da so mnogi dvomili in še dvomijo, da je lahko takšno reševanje smiselno ali celo uspešno. No, to je samo začetek. Evro je v Grčiji naletel na čer, ki ni bila nepričakovana. Tako kot ni nepričakovana smer rešitve. Evropa bo šla po poti poenotenja davčnih politik. Težave ene od malih članic evro območja bodo za začetek povzročile večjo povezanost Evrope.

A vprašanje ostaja kakšen bo odziv na takšno reševanje grške krize. Stava je pravzaprav enostavna. Okrepili se bodo evropski nacionalizmi. Nacionalne države, ki sestavljajo evrsko unijo, so namreč tudi enote, ki rešujejo potapljajoče. Kot pravi Mencinger, ki na to težavo opozarja že zelo dolgo, je Evropa na pragu tako imenovanega jugoslovanskega sindroma. Vprašanja o tem, kdo izkorišča koga, ali zakaj pomagati nekomu, ki je sam z goljufanjem zašel v težave, so vedno glasnejša. Kljub temu, da se praktično vsi zavedajo, da Grčije, ali še koga, ki bi ji lahko sledil, ne morejo kar tako pustiti brez pomoči. No, nekateri bi jo enostavno izključili iz “družine”. In zakaj ne? Konec koncev so tudi ideje o dveh evrskih območjih predvsem poskus civilizirane ločitve.

Slovenski predsednik vlade je to rešitev, ki predvideva nekakšno območje superevra že večkrat omenil. Seveda z željo, da bi se Slovenija znašla v elitni skupini. Kot bi dejal Pahor, med zmagovalci. Kar je precej logično. Le kdo bi si želel biti med poraženci. Čeprav takšna rešitev hkrati predpostavlja, da bodo obstajali poraženci. Ampak tem bodo zmagovalci lažje pomagali v zelo omejenem obsegu, toliko kolikor bo pač nujno ali jim bo ustrezalo. Takšen razvoj bi seveda predstavljal veliki poraz evra in vprašanje je, koliko časa bi potem še preteklo preden bi se v evro državah, ponovno vzpostavile nacionalne valute. Tega se očitno začenjajo zavedati tudi evropski politiki. Med njimi tudi slovenski predsednik vlade, ki je temu prilagodil svoja razmišljanja.

Naša vlada je tako sklenila zahtevati, da se zaostri nadzor nad izpolnjevanjem pakta o stabilnosti in rasti. Hkrati pričakuje vzpostavitev institucionalnih sprememb v območju evra, ki naj bi predvidele tudi mehanizme izključitve v primeru hujših kršitev pravil. Zavzema pa se tudi za večjo usklajenost fiskalnih politik v evro državah. Slovenska vlada je vsekakor zelo usklajena z nameni evropskih oblasti. Opozicija pa na drugi strani z vsemi, ki jim nasprotujejo. Janša pravi, da je ukrep pomoči Grčiji krivičen in neučinkovit. Izraža tudi prepričanje mnogih, da pomoč vodi interes bank, ki so kreditirale Grčijo. Rešitev pa je tudi po njegovem mnenju v izključitvi tistih, ki bi goljufali ali določen čas ne bi izpolnjevali pogojev evro območja.

Pozornejše branje razkriva, da ostajajo, kljub razlikam, dileme evropske politike bolj ali manj enake, ne glede na to iz katerega zornega kot jih opazujemo. Evropa pa vedno bolj povezana.

Jani Sever