11. maja je bil na vaši spletni strani objavljen članek Blaža Zgage z naslovom »Kmetijske subvencije za Rdeči križ Slovenije, ljubljansko nadškofijo in Karitas«, v katerem navajate nekaj organizacij ki »zbujajo čudenje« »med največjimi tisočimi prejemniki kmetijskih subvencij, ki jih objavljamo v spodnji tabeli (znesek zajema neposredna plačila kmetom, intervencijske in druge ukrepe kmetijske politike ter sredstva za razvoj podeželja)«. Med temi organizacijami je naštet tudi Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. iz Domžal s 40.770 evri. Glede na to, da Oikos ni prejel nobenih kmetijskih subvencij, bi rada pojasnila nekaj dejstev oz. prosila za pojasnilo.
Tabela, ki je vir podatkov o prejetih izplačilih, nima navedenega vira in ne ustreza popolnoma seznamu prejemnikov na spletni strani www.farmsubsidy.org, ki jo g. Zgaga navaja kot vir, saj med prejemniki na tej spletni strani Oikosa ni mogoče najti. Znesek, ki je v tabeli naveden kot prejemek Oikosa, ustreza stroškom naknadnega (ex-post) vrednotenja Programa razvoja podeželja 2004 – 2006, ki smo ga jeseni 2008 in spomladi 2009 izvedli za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zato sklepam, da gre za tabelo vseh izplačil v okviru izvajanja Programa razvoja podeželja v preteklem letu. Ali mi to lahko potrdite?
Če na podlagi zneska, navedenega za Oikos, prav sklepam o vsebini tabele, članek nekako poenostavljeno prikazuje plačila v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2007 – 2013 kot kmetijske subvencije. Tu sta potrebni dve pojasnili.
1. PRP je program, ki ga vsaka država članica EU pripravi za določeno programsko obdobje za izvajanje politike razvoja podeželja EU – politike, ki je nastala z reformo Skupne kmetijske politike (Common Agricultural Policy - CAP). Res je, mimogrede se torej sklepa, da gre predvsem za kmetijstvo in kmetijsko politiko, »zapakirano« v nekoliko drugačen paket. Vendar je ravno zaradi ozkosti kmetijske politike politika razvoja podeželja postavila tudi širše cilje – usmerjene tudi v kakovost bivanja za vse, ki živijo na podeželju, torej tudi tiste, ki niso kmetje. Taka sprememba je bila smiselna zaradi migracijskih in demografskih trendov po vsej Evropi, ki je dobro vidna tudi v Sloveniji: le manjši del podeželskega prebivalstva je kmetov, storitve so na podeželju slabše dostopne, pa tudi gospodarske dejavnosti je na podeželju težje izvajati. Eden od treh glavnih ciljev je tako tudi izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. Letak »Politika razvoja podeželja EU 2007 – 2013« (http://ec.europa.eu/agriculture/publi/fact/rurdev2007/sl_2007.pdf) lepo pojasni, da so do sredstev PRP upravičeni tudi npr. ukrepi, kot so diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, podpora za mikropodjetja in spodbujanje turističnih dejavnosti. Zaključimo lahko, da so na ravni celotne EU, ne le v Sloveniji, do sredstev iz Programa razvoja podeželja upravičene različne organizacije, ne le kmetje in kmetijsko-predelovalna podjetja in da so kmetijske subvencije le del izplačil iz tega naslova.
2. Del sredstev Programa razvoja podeželja je namenjen tudi samemu mehanizmu izvajanja programa, kot ga predpisuje Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ta v 66. členu določa, da lahko se lahko v okviru vsakega PRP v višini 4% financira dejavnosti priprave, upravljanja, spremljanja, vrednotenja ter informiranja in nadzora, ki se nanašajo na podporo programu. V prej omenjenem letaku je ta sklop zelo ilustrativno prikazan kot temelj vseh »osi« Programa. V ta sklop sodijo torej npr. stroški plač tistih zaposlenih, ki se ukvarjajo samo z izvajanjem PRP, stroški kontrole na terenu, stroški spremljanja indikatorjev uspešnosti, stroški priprave in sprememb PRP, stroški celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov programa na varovana območja, stroški revizij, stroški predhodnega (»ex-ante«), vmesnega (»mid-term«) in naknadnega (»ex-post«) vrednotenja, stroški poročanja EU … Zaradi pojavljanja Oikosa na seznamu torej sklepam, da so na seznamu tudi vsi prejemniki plačil za storitve, opravljene v tem sklopu – sklopu, ki ga 66. Člen prej omenjene uredbe imenuje »tehnična pomoč«. »Tehnična pomoč« je stalnica vseh EU programov in običajno znaša okoli 5%, lahko pa tudi več (npr. program LIFE+ kar 22%). To bi tudi pojasnilo, zakaj Oikosa ni na seznamu www.farmsubsidy.org: domnevam, da objavijo le prejemnike dejanske pomoči (v okviru katerekoli od štirih »osi«) in s seznamov, ki jih pridobijo od pristojnih organov držav članic, izločijo organizacije, ki so opravljale tehnično pomoč. Oikos torej ni prejel kmetijske subvencije, ampak plačilo za tehnično pomoč - storitev opravljenega naknadnega vrednotenja izvajanja PRP 2004-2006. Storitev smo opravili na podlagi pogodbe, sklenjene na podlagi javnega razpisa. Naknadno vrednotenje pa je namenjeno ravno ugotavljanju smiselnosti, učinkovitosti in nepravilnosti pri izvajanju PRP, za kar smo analizirali številna poročila, baze podatkov in anketirali znaten delež prejemnikov sredstev. Zaključke naj bi tako Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot Evropska komisija – DG Agri uporabili za izboljšanje novih programov, torej tudi za izboljšanje izvajanja PRP 2007 – 2013.
Pobude za transparentnost porabe sredstev so vsekakor dobrodošle in vrednotenje PRP je bilo tudi zaradi tega zelo zanimiva naloga. Dobro pa je, da v želji po spremljanju učinkovitosti porabe sredstev tudi razumemo namen in procese razdeljevanja sredstev, saj tako lažje dobro utemeljimo sum o kršitvah in s tem bolje prispevamo k transparentnosti. Upam, da mi boste zato lahko pojasnili vsebino tabele in upam, da vam bo moje pojasnilo v pomoč pri nadaljnjem delu na tem področju.
Lep pozdrav, veliko uspehov vam želim,
Mojca Hrabar
Skrbnica projektov