Vest

Strahopetec sem, takega me je rodila mati I. B.
Glej fuzbal, jej, pij in kavsaj, za resnico in pravico se ne ravsaj (Prosto po Prešernu)

Molk je trajal dolga desetletja, ker ni bilo informacij, sedaj pa se bojimo govoriti. Kdor molči, tisočim odgovori, kdor preveč govori, se zagovori B. I.

Svetovni čaščeni filozof in veliki razlagalec patoloških stanj sodobne družbe, Slavoj Žižek, pravi, da mora normalen človek postati paranoik, drugače ni zdrav, že Sartre je izjavil, da človek sam ne more preživeti, preganjan pa lahko. Razmišljam, sanjarim, kako zaradi novinarskega članka, ki odkriva povezave med lokalno oblastjo in gradbenim lobijem, postajam slaven in čaščen. Odkrivam mešetarjenja z zemljišči, kako nezazidano zemljišče preko turbo sestanka občinskega sveta, spremeni namembnost in se njegova vrednost podeseteri, kako skoraj vedno na natečajih in razpisih zmaga isto podjetje, ki ima kot po naključju, glej ga mali čudež, vedno najnižjo ponudbo ali pa zmagajo njegovi podizvajalci podizvajalcev …

Slavijo me neodvisni mediji, dobivam prestižne nagrade, sam pisec Gomorre, Roberto Saviano, ki je za ceno lastnega življenja preko romana obračunal z mafijo, mi pride čestitat in v nagovoru pove, kako me občuduje, ker nimam dlake na jeziku. Članke z imenom in priimkom vseh protagonistov nečednih poslov, občani fotokopirajo in se ob kavi pogovarjajo, slavijo pogum brezkompromisnega pisca, ki si je edini upal razgaliti skrivne kartelne dogovore med oblastjo in kapitalom, sled denarja v zaprtih kuvertah…

Resničnost je žal drugačna. Mesece mi ljudje nosijo novice, kaj se dogaja v mestni občini, kako gradijo ulice, odkopavajo in zakopavajo jame, in vse skupaj trikratno zaračunavajo, nekateri zlobno pripomnijo, ti si sam, ničesar ne tvegaš, nikomur ne odgovarjaš, saj nimaš pametnejšega dela, napiši in razgali prevare, tebe ne bo škoda, drugorazredni pisatelj, če te povozi gradbeni kamion …

Govorijo po kotih, šepetajo, da so maščevalni, grozijo, kdor se jim postavi po robu, dobi zasluženo plačilo, batine, o njemu začnejo širiti neprijetne govorice, mrežni marketing začne delovati v škodoželjnem stilu, če veliko opravljaš, se bo že nekaj prijelo. Tudi meni so v živo in po skriti številki neznanci grozili, in me spraševali ali imam prihranjeno za nove zobe, da mi bodo do nespoznavnosti iznakazili že itak ostudno, bebasto obličje, ko sem samo rahlo omenil, nekaj malega napisal o malverzacijah nove oblasti.

Govorice in namigovanja, kako so nekateri končali na urgenci nočejo potihniti, ni se dobro zameriti gospodom in njihovi kartelni združbi. Počasi in sigurno se razleze strah, tesnoba po občutljivem peresu, po duši, ki zaradi notranjih konfliktov in ran iz otroštva komaj najde znosno ravnotežje brez občutkov krivde in samoobtoževanja.

S petih strani so mi izobraženi razumniki svetovali, ti imaš visok krvni pritisk, ne boš zdržal groženj in obrekovanja, ki bodo sledila objavi resnicoljubnega članka, hudičevi odvetnik z jutranjim diamantnim pillingom, bo vložil serijo tožb zaradi obrekovanja in razžalitve časti, zgubil boš vse prihranke, ki jih nimaš. Mafijski doktor se mi je privoščljivo smejal v brk, ko je govoril, da sem psihološko šibek koz trstika na blagem vetrcu, vsi so mi svetovali, piši poetične zgodbice, tako na splošno, seciraj in analiziraj propad etike v primežu vulgarnih razmerij, ne vtikaj se v dogovorjana razmerja, ker te bo močno bolela glava.

Ali sanjam, ali res tukaj in zdaj živimo v znanstvenofantastičnem romanu 1984, v Krasnem novem svetu, na Živalski farmi? Nima se smisla upirati, so si enotni vsi, tudi drugod ni nič bolje, zgled za uzurpacijo demokracije je sosednji premer S. B., ki obvladuje medije in z osebnostjo vaškega zabavljača, kroji usodo nekoč kulturno močne in skoraj normalne države.

Nič jim ne moreš dokazati, novi oblastniki so močnejši od pravne države, od preiskovalcev in tožilcev. Nekateri župani so več na sodišču več kot v pisarni, pa jim še nič niso dokazali, Vse je legalno in legitimno, papirji so urejeni, kaj se spodobi, kaj je pravično in kaj se zdi primerno, kje je etika, kje morala in poštenost, pa je zorni kot vsakega posameznika. Veliko so zgradili za občino, več kot prejšnje oblasti v dolgih destetletjih, samo domneve zavistnih in škodoželjnih so, da se občinski denar preko skrivnostnih poti in navezav prelije v njihove žepe. Vse bodo pozidali, zgradili bodo sijoč lunapark, gradili bodo nova nadstropja, ki bodo petičnim turistom zakrila pogled na morske širjave, okrasne rastline iz tujih držav bodo razparale nebo …

Ne upam, ne znam in nimam dokazov, ki bi obremenila moralno sporne posle nove oblasti. Policijo, ki jih preiskuje, označijo za politično, boljševiško in tako preusmerijo pozornost javnosti, operejo dobro ime. Oni imajo denar, sedaj bi radi, da jih ljudstvo spoštuje in jih slavi, prepričani so, da vseskozi dvigujejo kvaliteto življenja vseh občanov, za redke oporečnike, ki preveč govorijo in skušajo nekaj dokazovati, se bo našla šiba božja, ne bodo dobili kulturnih sredstev na razpisih, nekje se bo našla njihova šibka plat, potreba, želja ki jo bodo hoteli potešiti… Živimo v času vladavine patoloških narcisov, ki zaradi permisivne vzgoje in simbiotične navezave z roditeljem nasprotnega spola, nimajo vgrajenega občutka za mero, za etiko in moralo, nikoli jim ni dovolj čaščenja in dokazovanja, oni so alfa samci, pripadajo jim denar, moč, oblast in najlepše ženske na vasi. Mali ljudje z žalostjo ugotavljamo v gostilniških debatah, zazidali so dušo mesta, sistem je narejen, da ima peščica vse, revežu pa je omogočeno preživljanje na robu, tiho mora biti in v miru žuliti svoje pivo, drugače…!!!

Igor Bizjan