Vest

Novi prvi mož Telekoma Slovenije, Ivica Kranjčević, naj bi se letos intenzivno lotil sprememb v kadrovski organizaciji Telekoma in njegovi konsolidaciji: »Zunanje razmere, od gospodarske krize do tehnoloških sprememb, so dozorele v tolikšni meri, da so radikalni ukrepi nujni«, je poudaril Kranjčević za Dnevnik. Zato naj bi prišlo do združitve matične družbe z Mobitelom. Kranjčević obljublja konec “molzenja” Telekoma s strani političnih skupin in različnih lobijev ter napoveduje trd in neizprosen boj.

Zakaj bi mu uspelo? Danes je bržkone vsem v Telekomu Slovenije jasno, da tehnološki razvoj in konkurenca na praktično vse finančne indekse podjetja delujeta pogubno. In če bi radi preživeli ali bili tako uspešni kot prej, so spremembe nujne. In to čim prej. Kranjčević sicer meni, da pravna združitev najverjetneje ne bo izvedljiva do konca leta, a pomembno se mu zdi, da se načrtovanega datuma (januar 2011) skuša čimbolj držati. Možnost odpuščanja pa dopušča šele po prevetritvi procesov v vseh poslovnih funkcijah, ko bo jasno, koliko ljudi bo (ne)potrebnih. Finančno konkurenčnost bo, kot pravi, na kratki rok zagotovilo zmanjševanje stroškov – zato bo potreben verjetno tudi določen umik Telekoma iz športa na področju sponzorstva – na daljši pa področje storitev.

Od regulatorja (APEK) Kranjčević pričakuje, da razvije jasno strategijo ter vzpostavi stabilno in predvidljivo okolje. Doslej je plačilna nedisciplina ostajala nekaznovana, predvsem T-2 je tako povzročil Telekomu precej škode in je po besedah predsednika uprave glavni krivec za negativno bilanco v letošnjem poslovnem letu.

Poleg reorganizacije bo nujna tudi konsolidacija poslovanja v tujini. Na Kosovu jim to kar dobro uspeva, v Makedoniji pa jih čaka še dosti dela, saj je konkurenca nemških in avstrijskih »težkokategornikov« precejšnja in zakonodaja oz. regulativa v povojih.

Kranjčević pravi, da namerava dokončno urediti tudi vezi družbe s politiko in Univerzo. Vodstveni in strokovni kadri na nižjih ravneh TS so »iskratelovci«, ki so poleg profesorjev od nekdaj igrali odločilno vlogo pri oblikovanju nacionalne telekomunikacijske politike.

Ker so spremembe in cilji zastavljeni dokaj obetavno, nas je zanimalo, kako napredujeta reorganizacija in operacionalizacija operaterja te dni. Odgovorili so nam, da je: »glede na to, da sedanja uprava deluje v popolni postavi šele od 1. junija dalje, razumljivo, da so postopki organizacijskih rešitev šele v prvi fazi.« Vprašanje ali bosta Telekom in Mobitel do konca poslovnega leta uspešno združena, pa so komentirali, češ da imajo pred časovnimi roki prednost dobre in dolgoročne rešitve. Pravno formalne združitve do konca leta vsekakor še ne bo, bodo pa , tako vsaj obljubljajo na Telekomu, storjeni nekateri pomembni koraki v tej smeri: zanesljivo pripravljene podlage, poenoteni procesi poslovanja in združene osnovne poslovne funkcije.

Delovanje vplivnih interesnih skupin (t.i. »profesorski lobi«, »iskratelovci«, politične grupacije), ki v podjetju uveljavljajo svoje ambicije, vodstvo komentira kot »povsem legitimno dejanje vseh vpletenih v poslovne odnose«. Glede napredka na trgih JV-Evrope, kjer naj bi se izvedla konsolidacija, pa Telekom zatrjuje, da je Ipko na Kosovu že od samega začetka delovanja uspešen. V Makedoniji je konsolidacija v zaključni fazi: »odprtost podjetja do uporabnikov je večja, ponudba še bolj raznolika, kar je zaznati v rasti števila uporabnikov na vseh segmentih«.

Morda se gre za primerjavo ozreti po sanaciji holdinga Slovenskih železnic, kjer se brez vidnega učinka propadli poskusi vrstijo eden za drugim že vrsto let. Zadnje čase je v kombinacijah pogosto moč zaslediti nemškega poslovneža Hartmuta Mehdorna, kar posledično zastavlja vprašanje: ali holding dejansko lahko reši le še tujec?

Podobnost je opaziti predvsem v izzivu, s katerim se uprava Telekoma spopada: izpolniti je potrebno zahteven cilj, ki bi operaterju zagotovil višjo stopnjo tržne vitalnosti; trenuten način napredovanja ne vliva pretiranega optimizma, da se bodo stvari z mrtve točke tudi dejansko resneje premaknile. Dodatna oteževalna okoliščina, ki govori takšnemu sklepu v prid, so negativne finančne bilance, ki družbo spremljajo že od samega začetka poslovnega leta. Nad nacionalnim operaterjem se zgrinjajo vse bolj črni oblaki. Prihodki že dalj časa stagnirajo, dobiček pa vse bolj kopni.

Goran Majstorović