16. junij, 2010 | Jani Sever

Novinarji proti zakonu

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Novinarski sindikati RTVS so izvedli anketo* o spremembah, ki jih prinaša predlog novega zakona o RTVS. Rezultati napoveduje še en konflikt. Anketirani med drugim večinsko zastopajo stališče, da RTVS ohrani status javnega zavoda, zaposleni v njem pa status javnih uslužbencev. Rezultat bi moral biti presenetljiv, čeprav se zdi, da predvsem priča o strahovih, ki nikakor niso novi.

Zavetje javne službe je seveda v času krize še posebej privlačno. Razumljivo, a hkrati tudi nenavadno. Si novinarji res želijo biti javni uslužbenci? Je to status, ki jim zagotavlja največ? Glede svobode gotovo ne. Glede plačila morda. Glede varnosti zaposlitve, nedvomno da. In prav to je očitno premislek, ki je vodil večino. Sindikati so v svojem sporočilu celo zapisali, da je iz ankete razvidno, da ob predlagani statusni spremembi večine novinarjev ni prepričalo besedilo 57. člena predloga zakona. Kljub temu, da ta formalno dejansko zagotavlja ohranitev vseh pridobljenih pravic zaposlenih do sklenitve novih aneksov h kolektivnim pogodbam. Razlog za to je prav tako znan. Novinarji, na podlagi izkušenj iz preteklosti, ne zaupajo v kakovosten socialni dialog med zaposlenimi in upravo.

Izkušnje novinarjev RTVS, ki v zadnjih letih resda niso bile prav prijetne, so pripeljale do velikega obrata. Pred volitvami 2004, ko je bil status zaposlenih na RTVS prav tako pomembna javna tema, so se novinarji javnega zavoda, zelo zavzeto postavili na stališče, da novinarji enostavno ne morejo biti javni delavci. To ni bilo primerno, ni bilo spodobno, ni bilo sprejemljivo. Novinar kot državni birokrat. Zdelo se je naravnost žaljivo. Kaj takega je lahko izumila samo LDS. Potem je sledil Grimsov zakon, ki je status javnih delavcev ohranil, javni zavod pa je v pogovornem jeziku postal državna televizija. In počasi se je mnenje novinarjev začelo spreminjati. V nekaj letih je status javnega delavca postal presenetljivo privlačen. Zdaj ga v anketi novinarski sindikatov podpira več kot 60 odstotkov vprašanih.

Vzroke za neverjetno spremembo stališč novinarjev in drugih delavcev RTVS, kot rečeno, ni težko uganiti. Varnost zaposlitve javnih uslužbencev je tako rekoč sveta. V primeru drugačne organiziranosti javnega zavoda bi novinarji lahko službo izgubili precej lažje. Denimo, če nekaj let ne bi delali prav veliko. Ob tem ertevejevci seveda pozabljajo na veliko čiščo, ki se je čisto potiho zgodila pod Grimsovim zakonom. Tisti, ki so RTVS zapustili zaradi okolja, ki za njih postalo skrajno neprijetno, so takrat odšli ne glede na to, da so imeli status javnih delavcev. No, res je, da je za takšne čistilne akcije potrebna jeklena volja, ki je ne premore prav vsaka oblast ter da jo na drugi strani omogočajo novinarji, ki si lahko sorazmerno hitro poiščejo drugo službo, ker je v zadnjem času vedno težje.

Poleg statusa RTVS in zaposlenih je anketirane najbolj zmotilo, da novi zakon ne predvideva soglasja redakcije k imenovanju urednikovm, temveč kot doslej le njihovo mnenje. Po vseh slabih izkušnjah je tudi to menda razumljiv pomislek. Konec koncev bi morale biti slabe izkušnje z imenovanji proti volji redakcij, že same po sebi razlog za to, da se takšna vsiljevanja ne bi več dogajala. Kot so pokazale izkušnje, imenovanja v ostrem nasprotju z mnenjem redakcij, ne koristijo nikomur. Ne lastnikom, ne novinarjem, ne urednikom in ne gledalcem. A po drugi strani je obvezno mnenje redakcije mehanizem, ki z vidika lastnikov predstavlja nesprejemljivo možnost zaposlenih, da tudi s šibko večino blokirajo odločitve vodstva. Pa čeprav samo zato, ker so morda njihovi politični nazori nekoliko drugačni.

Jutri se v državnem zboru začne prva obravnava zakona. Ob anketi so novinarski sindikati RTVS zapisali, da poslance Državnega zbora ter politične stranke pozivajo, naj njihovih strokovnih in argumentiranih predlogov politično ne zlorabljajo in z njimi ne manipulirajo. Poziv je seveda na mestu. Glede na to, da veliko govorijo o slabih izkušnjah, pa bi zaposlene na RTVS vendarle morali spombniti tudi na izkušnje gledalcev, ki prav tako za vse niso ravno najboljše. Tudi zato grožnja, da bodo v primeru, da bodo njihovi argumetni poteptani uporabili vsa zakonita sredstva, ki so jim na voljo, zveni precej prazno, čeprav ji vsekakor lahko verjamemo. Konec koncev imamo tudi s tem izkušnje. Ob volitval leta 2004 so na RTVS štrajkali. In potem smo dobili nov zakon.

Jani Sever

*anketa2

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
13 x komentirano
  • NoMercy je rekel/-la:

    ko posel v kupleraju pada se menja kurbe ne pa modroce

  • exkomunajzarji delajo samo škodo. je rekel/-la:

    Ta ‘Gospodarska družba’ smrdi po novi vrsti prihvatizacije. Na vsak način bi RTVS, radi prihvatizirrali.
    To pa seveda vsak, ki ima vsaj en delajoč nevron, ne bo dopustil.

    • Vanti Vaatti je rekel/-la:

      Jaz bi jo ukinil, to bi bil največji dosežek.

    • NoMercy je rekel/-la:

      Jaz bi jim jo pa pustil, da jo privatizirajo (aja, dosedanja vlaganja naj nam plačevalcem povrnejo :) )
      pa da vidim, koliko teh kao nepogrešlivih bi ostalo :)

    • exkomunajzarji delajo samo škodo. je rekel/-la:

      SD zagovarja javno in le javno. Zdej bodo pa iz jvnega zavoda naredil gospodarsko družbo. A se kermu pojavljajo vprašaji, klicaji pa podobna ločila?

  • nesesekirat je rekel/-la:

    Država-skrbna in nepogrešljiva mati (za nekatere). Dragi RTV-jevci, kdo pa bo sploh “porajtal”, da štrajkate.

  • Aljo je rekel/-la:

    RTV bi moral najprej nakikati vse netalentirane bedake, ki se samo praskajo po mednožju in ki so zaščiteni kot indijske svete krave. Predvsem bi se pa moralo zmanjšati število zaposlenih.

    • MEFISTO je rekel/-la:

      S takimi izjavami boš povzročil resne diplomatske spore med Beogradom in Ljubljano.

    • Forestina je rekel/-la:

      Ne se hecat, bodo cele družine socialni problem :)

    • Magelit-Moja Vojna je rekel/-la:

      Cele družine kot socialni problem sem gledal v 90-pri mami. Pa, če teorija ustavno pravnih izrazov ni konkretizirana s zakonskimi in podzakonskimi akti, ne pomaga nič.

      Lahko samo v 3-5 letih ukenemo obstoj rezervne armade okoli starosti malo man kot 30 ih let.

      Potem boš pa seveda ustrezno poskrebel za delavce, ki ne bodo samo sezonski.

  • jezni je rekel/-la:

    ukinejo naj nam obvezno davščino in bo rešitev rtv-ja hitro sledila - stečaj!

  • angie je rekel/-la:

    RTvjevci lahko grimsu poližejo fris,saj jim je zvišal plače s tem, ko so postali državni uslužbenci. zato so tudi proti vsaki spremembi, kakopak.
    Nočejo deliti usode novinarskih kolegov po drugih firmah.