Vest

Poslavljamo se od Lizbonske strategije, ki je doživela hude kritike in se je kmalu pokazala za popolnoma napačno zastavljen projekt, ki se ni uresničil, še več, izkazal se je celo kot posmeh vsem pompoznim ambicijam EU politike. In jo že mamo novo gospodarsko strategijo »Evropa 2020«, ki bo EU v naslednjem desetletju popeljala ven iz krize in stran od revščine. EU se bo prelevila v stabilno, gospodarsko močno in konkurenčno svetovno silo. No morda malo pretiravam, a sliši se lepo in obetavno. Ko pa se zamislimo nad trenutnim stanjem, pa vemo, da s takimi napovedmi prosimo za materializacijo čudeža.

Ključni elementi rasti, ki so jih identificirali:
- pametna rast, ki temelji na spodbujanju znanja, inovacij, izobraževanja in digitalne družbe;
- trajnostna rast, ki temelji na večji gospodarnosti proizvodnje ob upoštevanju konkurenčnosti;
- vključujoča rast, ki temelji na večji udeležbi na trgu dela, na pridobivanju znanj in boju proti revščini. V ospredje so postavljena ključna področja, na katerih je treba ukrepati: znanje in inovacije, bolj trajnostno gospodarstvo, visoka stopnja zaposlenosti in socialna vključenost.

Cilji, ki bodo podlaga za merjenje napredka do leta 2020:
- zaposlenost 75 % prebivalstva med 20 in 64 letom starosti;
- 3-odstotni delež BDP Evropske unije namenjen raziskavam in razvoju;
- izpolnjevanje ciljev 20/20/20 na področju podnebja in energetike;
- zgodnja opustitev šolanja pri manj kot 10 odstotkih mladih ter 40 odstotkov mladih z zaključeno višje in visokošolsko izobrazbo;
- zmanjšanje števila ljudi, ki jih ogroža revščina, za 20 milijonov.

V četrtek 17. junija je v Bruslju potekel še en »vrh velikih«. Evropski svet se je sestal na prijazno povabilo in pod vodstvom njegovega predsednika Herman Van Rompuya [1] . Prav ne moreš verjeti kako lahkotno in elegantno lahko g. Van Rompuya naznani pereče teme pogovora, ki vznemirjajo in skrbijo ljudi. Na tokratnem srečanju je bil tudi osebno prisoten in spregovoril nekaj stavkov. [2]

Besede, besede, besede; same pomirjajoče in spodbudne besede, ki skušajo zamegliti negotovo realnost, poglabljanje krize, vse večja brezposelnost, socialne stiske in revščino s katero se soočamo v EU; vsaka članica posebej na svoj specifičen način. Kot da se nič resnega ne dogaja, kot, da ni že dovolj očitnih in alarmantnih kazalcev, da bi se stvari lotili z drugačnih zornih kotov, iz druge perspektive, drugačno vizijo politike. Srečanja, ki napotujejo na nova srečanja in mitinge, sammite, G20 ali kakorkoli jih že poimenujete. Strategija na strategijo, resolucija na resolucijo, papirji na papirje, v labirintu papirologije in birokracije, ki se samo množi in kopiči. Ni videti ne konca ne kraja, predvsem, ni videti volje za soočenja z realnimi problemi in ni pripravljenosti ter politične volje, da se uvidi v nujnost hitrih strukturnih sprememb na različnih področjih EU politik. Ne, premlevanje starih praks in oguljenih fraz o gospodarski rasti, konkurenčnosti, trajnostnem razvoju, potencialih rasti in gospodarske konvergence…ne koristi in prepriča vse manj ljudi.

Zdi se, da gre le še vse skupaj samo za besedna preigravanja, za spretno PR retoriko in demagogijo, za katero pa ni nič; nič oprijemljivega, nič novega. Ni nobene prave ekonomske strategije, gre le za majhne kozmetične popravke na stare rane in razpoke, ki državljane in državljanke iz dneva v dan vse bolj skelijo, bolijo. Ali gre res le še za vprašanje časa kdaj bodo razpoke počile in jih ne bo možno več zakrpati?

Takrat morda, ko se bo ljudem odvzelo pridobljene socialne pravice in se jih spravilo na rob preživetja? Trend reform in političnih načrtov gre vsekakor v smer odvzemanja zadnjih prostorov avtonomije in moči odločanja na vseh ključnih področij nacionalnih politik in torej posledično tudi vse manj možnosti vpliva državljank in državljanov. Postajamo talci politike (politike, ki je le dekla korporacij), ki jo ne moremo oblikovati, izbrati in na katero nimamo več nobenega vpliva; se samo izvaja na naši koži in na našem računu. Pravno formalno je to politično usmeritev in težnjo napovedala Lizbonska pogodba; in redki, ki smo jo sploh brali, smo to tudi razumeli. Ekonomska kriza pa pomeni samo še dodaten razlog ali bolje alibi, da se kar najhitreje tudi na fiskalni ter socialni ravni uvede nadzor (pa nad javnimi financami in proračunom), vzpostavi disciplina. Kako bi se temu uprli? »Saj red mora biti«. Red, ki nas bo drago stal in za katerega se bomo morali odpovedati socialni državi in blaginji, da bomo »svetim kravam« EU elite omogočili, da se še naprej redijo in rastejo, se mirno pasejo na naših pašnikih (državni lastnini oz. tistemu kar se še da razprodati) in si širijo svoje bogastvo; tako se vzdržuje njihova konkurenčnost s sorodnimi dušami. Kako simptomatično, da pri varčevanju in reševanju gospodarstva in delovnih mest, se nikoli ne omenja izdatkov za vojske, birokracijo, politiko.

Opombe:
1. V čast mi je, da vas lahko povabim na zasedanje Evropskega sveta 17. junija 2010 v Bruslju.

Da bi obvarovali stabilnost našega finančnega sistema in zaščitili našo ekonomsko in monetarno unijo, smo morali v preteklih mesecih odločno ukrepati, včasih tudi pod pritiskom spleta okoliščin. Ne smemo pa pozabiti na dolgoročne izzive ter na to, da moramo naša gospodarstva znova usmeriti v trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest. V četrtek se bomo zato pogovarjali predvsem o tem vprašanju.
Po tradicionalnem srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta se bomo na jutranji seji najprej posvetili naši novi gospodarski strategiji. José-Luis Zapatero bo poročal o uspešnem delu španskega predsedstva, ki si je od našega srečanja v marcu prizadevalo za nadaljnji razvoj strategije Evropa 2020. Novo strategijo lahko zdaj sprejmemo in se začnemo ukvarjati predvsem z njenim izvajanjem. Določiti moramo tudi ambiciozne smernice za nadaljnje izboljšanje zakonske ureditve in nadzora finančnih trgov. Joséja Manuela Barrosa bom zaprosil, da nas seznani z ukrepi, ki jih namerava na tem področju sprejeti Komisija.
Nato se bomo morali posvetiti pripravam na vrh G20 v Torontu, ki se ga bova udeležila oba s predsednikom Barrosom. Naši finančni ministri so za to priložnost že pripravili izčrpno stališče EU, vendar pa me zanima, katerim nalogam bi morali po vašem mnenju dati prednost.

Za vse ostale informacije o delu in govorih predsednika Evropskega sveta poglejte na: http://www.european-council.europa.eu/the-president.aspx
↑

2. »I welcome everybody to this meeting of the European Council. It will be the first ‘normal’ Council since my entry into office.« ↑