29. junij, 2010 | Jelko Kacin

O Korejah in Korejcih za slovenske-evropske bralce

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

EU je 2. največji gospodarski partner Republike Koreje, takoj za Kitajsko in pred ZDA, ki so v zadnjih letih v blagovni menjavi močno padle, saj je njihov delež le še 12,5%. Korejci so se že zdavnaj pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo pripravili na težje pogoje za mednarodno trgovino, saj so leta 1997 preživeli veliko »likvidnostno krizo«, ki je zahtevala konsolidiranje financ in prestrukturiranje največjih koncernov. Od takrat dalje so veliko bolj previdni in bogatejši za marsikatero spoznanje. Ne želijo več tvegati! Zavedajo se, da so gospodarski palček v primerjavi z bližnjo Kitajsko in nočejo biti še enkrat žrtev prevelike odvisnosti od ZDA in njihovega egoizma. Z dolarjem, z zadolževanjem, s financiranjem deficita ZDA s pomočjo dolarskega izčrpavanja azijskih gospodarstev so Američani dolgo obvladovali svetovno trgovino, a ko je tam počilo, Korejcev niso presenetili. Južna Koreja v EU vidi strateškega gospodarskega in korektnega političnega partnerja, že podpisani sporazum o prosti trgovini pa je okvir za vzpodbujanje blagovne menjave v obeh smereh. A da bi zaživel, ga moramo prej v EU ratificirati, tudi v evropskem parlamentu.

Pogovarjati se s Korejci je koristno, opozorilno, spoznanja pa treznejo in zdravijo. Niso naivni, polni so koristnih, čeprav trpkih in bolečih izkušenj z velikimi. Govorijo o problemih ne delovanja pravne države na kitajskem, kjer lokalne oblasti tako rekoč čez noč ukinejo davčne olajšave, tuja podjetja pa obremenijo čez noč in jih pahnejo v izgubo. Mnoga korejska mala in srednaj podjetja se umikajo od tam, ker so tveganja postala prevelika. Odkrito razpravljajo o dejstvu, da Kitajska državna podjetja pre-plačujejo rudnike strateških surovin po Afriki, Centralni in Latinski Ameriki, v Centralni Aziji. Vse v želji, da bi pridobila monopole v svetovnem merilu. Kupujejo za vsako ceno! Cene surovin rastejo, razmerja se spreminjajo, pogoji gospodarjenja zaostrujejo. Zavedajo se, da je njihova prednost lahko le v novih in boljših tehnologijah in posledično bolj uporabnih, bolj vsestranskih in cenejših izdelkih.

Eden od naših gostiteljev je bil koncern Hyundai-Kia motors, kjer med menagerji nisem srečal nikogar, ki ne bi dobro poznal pristanišča Koper in Ljubljane, še bolj pa njihov razvojni center v Nemčiji in proizvodne obrate na Češkem, Slovaškem in v Turčiji. Lokalno proizvodnjo v Evropi še vedno širijo, njihovi izdelki pa so naši, evropski, made in EU, zato ne plačujejo carin. Med tem je bila korejska gospodarska delegacija tudi že v Sloveniji. Samsung in Bosh skupaj vlagata v podjetje SB Li Motive, ki že na veliko proizvaja Litijeve avtomobilske pogonske baterije in želi postati vsaj za nekaj časa največji proizvajalec na svetu. Kdor bo prvi na trgu, bo diktiral standarde drugim, zato je prav, da EU in Koreja čim prej dosežeta dogovor o enakih–skupnih, posledično pa tudi svetovnih standardih. Kompromis o zmanjšanju emisij CO2 med 130 in 140 mg pri 135mg ne bi škodoval nikomur, bi pa močno koristil obema. V 10 letih bo cena pogonskih avtomobilskih baterij padla na ¼ sedanje, vsebnost shranjene energije se bo močno povečala. Danes avtonomija baterij omogoča prevoziti 150 km, prav kmalu bo že trikrat večja, brez zaustavitve pa bomo lahko vozili že 450 km daleč.

A zdaj so v ospredju druge teme. Te dni, ko v Torontu poteka zasedanje G 20 je pozornost še v Kanadi, a že čez dan ali dva bodo vsa pričakovanja že usmerjena v Seul, glavno mesto Južne Koreje, ki bo jeseni gostila naslednji vrh. Čeprav je to najmanjša država v trikotniku Peking-Tokio-Seul v marsičem še preveč spominja na nekdanjo Nemčijo ločeno na dve državi, ki sta jih ustanovile države osvoboditeljice. ZDA, Velika Britanija in Francija so namreč iz svojih okupacijskih con sestavile Zvezno Republiko Nemčijo z Bonnom kot začasno prestolnico, SZ pa se je odzvala z Nemško Demokratično Republiko. Do njihove združitve je še daleč. Na korejskem polotoku je narod že dolgo razdeljen na dva dela, na manjši povsem ideološko orto komunistični sever na samem robu lakote, ki brez pomoči Kitajske ne more preživeti in uspešen jug, ki je po prebivalstvu več kot trikrat večji in gospodarsko tako uspešen, da je pravzaprav sinonim za vse Azijske tigre. Seul z več kot 11 milijoni ljudi je le nekaj deset km južneje od demilitarizirane cone, ki obstaja že 57 let. Takrat je bilo namreč vzpostavljeno premirje, spopadi so od takrat prekinjeni, trajnega miru pa še vedno ni. Tako imenovana »sončna« (sun shine) politika juga je v nekaj letih dala kar nekaj upov za napredek, a danes sta državi znova daleč narazen in v najgloblji hladni vojni.

Še več, povsem nepričakovano torpediranje južnokorejske patruljne ladje »Cheonan« 772 je povzročilo incident z največjim številom žrtev od časov dogovora o premirju. Šestinštirideset mornarjev je izgubilo življenje ob napadu, vsaj deset žrtev pa so zahtevale še nesreče pri iskanju in reševanju pogrešanih, ladje in druge opreme.

26. marca je ob korveti v Rumenem morju na območju otoka Baegnyong odjeknila močna eksplozija, ki so jo zaznali številni seizmografi. Skupna civilno vojaška mednarodna preiskovalna skupina je objavila skupno poročilo, ki podlaga za zahtevo Južne Koreje da Varnostni svet OZN obravnava incident. Seul zahtev priznanje, opravičilo in zagotovilo, da se podobni dogodki ne bodo ponovili. Pjongjang vse zanika in grozi z vojno v primeru sprejetih sankcij v VS OZN.

Zaključki so jasni in trdni: »Pod ladjo, na levem boku, blizu prostora za plinsko turbino, je odjeknila močna podvodna eksplozija vodenega torpeda, ki je plovilo prelomila in potopila.«

Udarni val in zračni balon eksplozije sta dvignila ladjo, močno zakrivila kobilico in dno trupa ladje navzgor in povzročila prelom. Glavni krov, vse vzdrževalne odprtine, nosilni elementi so poškodovani in deformirani navzgor. Nobenih sledi požara ni, notranje eksplozije, nobena žica ni ožgana, vse so pretrgane. Vse seizmične meritve in simulacije dokazujejo, da gre za eksplozijo 250 kg razstreliva na globini 6-9 metrov. Ostanke torpeda, dele potisnega motorja, pogonske osi in obeh propelerjev so našli na mestu potopitve. Gre znan 1.7 tone težak torpedo kalibra 533,4mm CHT-02D z akustičnim aktiviranjem in pasivnim akustičnim samo-usmerjanjem z 250 kg razstreliva.

»Torpedo je izstrelila severno korejska mini podmornica. Podmornice vseh drugih bližnjih držav so bile takrat namreč v svojih matičnih bazah ali v bližini njih.« Matična ladja za mini podmornice pa je izplula iz matičnega oporišča v Severni Koreji le kak dan pred incidentom in se tja vrnila po incidentu.

Dokaze in navedbe v poročilu sem si v pomorskem oporišču Pyeongtaek ogledal tudi sam. Odgovorili so na vsa moja vprašanja, jaz pa na vsa njihova. Bili so prijazni, odkriti, profesionalni. Fotografije povedo več kot besedilo.

Jelko Kacin MEP
ALDE/LDS
Član stalne delegacije EP za odnose s korejskim polotokom


… ogromen pritisk eksplozije torpeda je ladjo dvignil, zlomil in potopil …

ladja1

torpedo

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Komenitiranje tega prispevka ni dovoljeno.