1. julij, 2010 | Elena Pečarič

Boj, ki ga še moramo dobiti!

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Za novo desetletje pa so nam že pripravili tudi novo strategijo »Evrope 2020; strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«. Kajpak, brez strategije ni prave vizije!

V okviru EDF[1] in ENIL[2] je bilo tudi društvo YHD pozvano, da se pridruži pobudi in pozove pristojne oblikovalce politik k vključitvi »European Disability Pact« v strategijo EU 2020. Pakt bi zagotavljal:
- Vključenost oseb s hendikepom v vse politične in zakonodajne procese (Mainstreaming);
- Definicijo jasnih in dosegljivih ciljev na področju zaposlovanja, socialne vključenosti in socialne zaščite oseb s hendikepom;
- Nadzor in spremljanje izvajanja mehanizmov;
- Zagotavljanje koordinacije med državami članicami in evropskimi institucijami na področju sprejemanja zakonodaje s področja oseb s hendikepom;
- Vključenost organizacij, ki delujejo na tem področju v vse procese odločanja in implementacije procesov, ki jih zadevajo.

V želji, da se zagotovi vključenost oseb s hendikepom znotraj okvira gospodarske rasti, socialne vključenosti in trajnostnega razvoja je potrebno, da se definirajo jasni in dosegljivi cilji. Za doseganje teh ciljev je potrebno zagotoviti koordinacijo med politikami na ravni EU in politikami posameznih držav članic, v ustvarjanje katerih morajo biti vključene tudi zainteresirane civilno družbene organizacije, tako pri sprejemanju odločitev, kot tudi pri njihovi implementaciji. Hendikepirani se še vedno soočamo z velikimi diskriminacijami in socialno izključenostjo. Tako smo že 10. 2. 2010, predsedniku RS, predsedniku vlade in poslancem EU parlamenta naslovili odprto pismo »Kako okrepiti Strategijo EU 2020 in spodbuditi bolj učinkovito sodelovanje hendikepiranih v procesih odločanja.« Svoj poziv predsedniku vlade smo ponovno ponovili 23.3.2010 tik pred vrhom zasedanja Evropskega sveta in ga prosili, da skupaj z ostalimi evropskimi voditelji podpre:

- Sprejetje tega dokumenta kot pomembne pobude v okviru Strategije EU 2020, ki bi ustanove EU zavezal k doseganju jasnih ciljev za sistematično izboljšanje življenskih razmer hendikepiranih v Evropi.
- Vključitev in integracijo dokumenta v Strategijo EU 2020, ki bo predstavljala strateški okvir za prihodnje ekonomske in socialne politike v EU na vseh ravneh.

Dopis je nosil naslov »Boj, ki ga lahko dobimo: Disability Pact kot del strategije EU 2020«. V petek pa smo v izjavi za javnost EDF lahko prebrali naslov »Evropa 2020: Zamujena priložnost za zagotavljanje pravičnosti hendipiranih«, kar seveda takoj pove in naznanja, da EDP ni bil upoštevan in sprejet v strategijo za prihajajoče desetletje.

EDP je dokument, ki naj bi nadomestil akcijski načrt od 2003 – 2010 in zagotovil, da se vidik hendikepa dosledno vključuje v vse druge pomembne EU politike t.i. mainstreaming. Predvsem, da se v njem vzpodbuja nadaljnjo ratifikacijo ZN Konvencije o pravicah hendikepiranih (v državah članicah, ki jo še niso sprejele) in njeno implementacijo v praksi (v državah, ki so jo že sprejele, med katerimi je tudi Slovenija) ter enakopravno vključevanje v strategije zaposlovanja, socialne varnosti, izobraževanja, e-dostopnosti, raziskovanja in sooblikovanja politik tudi hendikepirane državljane in državljanke. Razlike med državami članicami so zelo velike, a še vedno v veliki večini držav vztraja »močen« sistem izključevanja in segregacije hendikepiranih posameznic in posameznikov. Večkrat smo pozvali vlado in ostale predstavnike oblasti, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se prične z zapiranjem posebnih institucij za hendikepirane ter, da se zagotovi dostopnost šol in ostalih javnih institucij tudi za hendikepirane.

Izključenost hendikepiranih iz ekonomskega in socialnega življenja je posledica nepravičnosti in neenakosti v družbi, vse to pa se prikazuje v višjih stopnjah revščine hendikepiranih. »Kaj je nepravičnost?[3] …predstavlja boj proti revščini, boj za pravico do zaposlitve in socialne integracije. Vprašanje, ki se postavlja je, ali predstavniki vladnih organov dojemajo življenje v posebnih institucijah kot obliko socialne izključenosti? Ter ali so storjeni koraki v smer, da dejansko pride do zaprtja posebnih institucij (PODPIŠI PETICIJO) za hendikepirane in ali je že prevladalo spoznanje, da se jim omogoči alternativne možnosti življenja, to je neodvisnega življenja v skupnosti?«

Zadovoljiti se bomo morali zopet s tem, da na vsakem področju posebej skušamo uveljavljati enake možnosti in enakopravnost, namesto da bi se to načelo upoštevalo dosledno v vseh načrtih in strategijah za vse skupine, ki so tako ali drugače deprivilegirane ali podvržene sistemskemu izključevanju. Načeloma seveda naj ne bi bilo dovoljeno, a v praksi še kako prisotno in trdno zakoreninjeno v nacionalnih zakonih in sistemih, predvsem pa usidrano v način mišljenja oblikovalcev politik ter nemalokrat tudi samih »strokovnjakov«. Diskriminatorne prakse, ki se kot take niti ne dojemajo, saj se mnogokrat predstavljajo kot najboljše možne rešitve, celo kot socialna varnost in skrb.

Elena Pečarič

Opombe:
1. European Disability Forum (EDF) združuje 65 milijonov hendikepiranih posameznikov in posameznic iz cele Evrope.

2. European Network on Independent Living (ENIL)

3. Jamie Bolling, ENIL- Sporočilo za javnost – 20. Februar, Svetovni dan socialne pravičnosti

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Komenitiranje tega prispevka ni dovoljeno.