1. julij, 2010 | Jani Sever

NLB - steber nacionalnega interesa?

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Kaj je nacionalni interes? Državna banka, ki ne daje kreditov? Državna banka, ki daje nekrite kredite? Državna banka, ki predstavlja teren za politična tekmovanja in sporna kadrovanja? Za vse to je NLB v zadnjem času postala tako rekoč sinonim. Kljub temu je gotovo ne bo lahko prodati, tudi če zanjo kupcev ne bi manjkalo.

Bi bil mogoč drugačen scenarij? Gotovo, a nad tem zdaj niti ni smiselno jadikovati. Razvojne težave NLB, ki ji ni uspelo postati regionalni igralec, kar je v času Jugoslavije bila, so stare. Med drugim izvirajo iz neporavnanega dolga do hrvaških varčevalcev, čeprav so razlogi gotovo širši. Tudi tuji lastniki za razvoj banke niso naredili prav veliko. Kljub temu, da so se Belgijci izkazali za dobrega partnerja. Takšno je vsaj večinsko mnenje. A po drugi strani so bili prevarani. Ko so kupovali manjšinski delež jim je bilo obljubljeno, da bodo kasneje lahko postali večinski lastnik. Ko so to hoteli, se je država premislila. Potem so poskušali svoj delež prodati, pa ni šlo. Tudi to je bilo predvsem v interesu slovenske države.

“Belgijska rešitev” je bila pravzaprav tipično slovenska. Ideal slovenske privatizacije. Prodati samo takšen delež, ki onemogoča resen vpliv na poslovanje, hkrati pa zagotovi vsaj nekaj denarja, pa še videz privatizacije je ustvarjen. Vse to je seveda mogoče samo s pomočjo nekakšnih neotipljivih obljub kupcu, o tem kaj vse mu bo omogočeno v neki nedoločljivi prihodnosti. Nekakšna velika prevara, ki je slovenska politika nikoli ni priznala in ki za poznavalce ni bila nikakršno presenečenje. Da na koncu Belgijci ne bodo smeli kupiti večinskega deleža je bilo posvečenim jasno že, ko se jim je to obljubljalo. Samo govorilo se o tem ni veliko in predvsem ne preveč na glas.

V Sloveniji je bila klima prodaji večinskega deleža največje državne banke vedno izrazito nenaklonjena. Glede tega se najverjetneje nič ni prav veliko spremenilo. Čeprav se zdi, da vlada, kot še nikoli, povsem resno misli, da bi bilo banko, dobro prodati. No, ne ravno vsa vlada. Finančni minister, ki je za prodajo odgovoren, misli drugače. Križanič je pač predstavnik trdne struje zagovornikov nacionalnega interesa, za katere glede prodaje NLB ni prav nobenega dvoma. Jedro nacionalnega interesa so po njihovem prepričanju prav državne banke. Prav to, da jih je, kot edina država v vzhodni Evropi, ohranila, naj bi bila največja primerjalna prednost Slovenije.

Razlogi so razumljivi. Banke so stebri gospodarstva. Pri njih se vse začne in vse konča. To je tudi zadnja kriza zelo nazorno ilustrirala. Pri reševanju bank države niso imele prav veliko pomislekov, ko so se odločale za pomoč in celo za njihovo podržavljanje. S tem so sprožile nemalo nezadovoljstva. Ampak zaradi tega se prav nobena od držav ni odločila za kakšen drugačen pristop. Denimo, da bi svoje banke pustila propasti ali jih prodala po kakršni koli že ceni. Slovenija je, z zamikom, zdaj pred podobno dilemo. NLB potrebuje dokapitalizacijo. Oziroma, če poenostavimo, NLB je v težavah. Vprašanje je, kako jih reševati. In seveda, kako jih Slovenija sploh zna ali zmore reševati.

Ob padanju BDP, ob nerazumevanju javnega sektorja za gospodarsko realnost ter masi brezposelnih in ogroženih delavcev, ko ima država na eni strani vedno manj denarja in na drugi vedno več socialnih težav, je reševanje banke še bolj zahtevno kot bi bilo v nekih drugačnih časih in hkrati neizbežno nujno politično početje. Vprašanje je samo, kaj storiti. Dokapitalizirati ali prodati. Odločitev bi morala biti, na prvi pogled, za slovensko vlado pravzaprav enostavna. NLB potrebuje nekako toliko dodatnega denarja, kolikor naj bi ga vlada prihranila z rezi v javnem sektorju v enem letu. Prava blasfemija, posebej za tako imenovano levo vlado. Liberalci v njej pa bi morali itak biti naklonjeni prodaji NLB. Je dilema kaj storiti z NLB torej lažna?

Politične delitve, ki glede načina reševanja NLB ne potekajo le na relaciji vlada opozicija, ampak so prisotne tudi v sami vladi, pričajo o tem, za kako težko in povsem realno vprašanje gre. Mešanica čustev, ki jih sprožajo banke  je paradoksalna. Sovraštvo, ki ga generira oddaljenost in abstraktnost velikega denarja pri ponižanih in razžaljenih, se prepleta s ponosom na “svojo” finančno inštitucijo, ki je najbolj izrazito prav pri tem istem delu družbe. Teren za demagogijo bi bil težko bolj pripraven.

Jani Sever

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
55 x komentirano
  • Aljo je rekel/-la:

    NLB - steber nacionalne prihvatizacije…ter ostalih nečednih “air” poslov.

    • KAKTUS je rekel/-la:

      SE SPOMINJATE KAJ VSE JE NATVEZAL KUČANOVIĆ TEMU LJUDSTVU, OB VLADI JANEZA JANŠE ?!! VSA HIŠNA SREBRNINA BO ODŠLA Z NJIM IN NJEGOVIMI NA SEJŠELE, CYPER IN BOG VEDI NA KATERE OTOKE ! SEDAJ JE VSE V REDU, TUDI , ČE BODO VSE POKRADLI IN ODNESLI ! KOMUNAJZERJI ŽIVIJO VSESKOZI NA OKRADENEMU PREMOŽENJU NAS KRŠČANOV, TOREJ NA KRAJI, LAŽI, OTIMAČINI, PLUNDRANJU DELAVCEV , VSO ETIKO PA SO IZPLJUNILI , ČE SO JO SPLOH KDAJ POSEDOVALI ! !!
      GOSPOD JAŠOVIĆ PA SPLOH NI BANKIR, FINANČNIK V PRAVEM POMENU BESEDE, AMPAK JE BIL SAMO URADNIK, USLUŽBENEC “BANKE” SLOVENIJA , to je obsojeno na neuspeh !

    • Forestina je rekel/-la:

      Maude Barlow: “The World Has Divided into Rich and Poor as at No Time in History”

    • Forestina je rekel/-la:

      http://www.crocodyl.org/wiki/group_4_securicor

      Ja vem , ful linkov. Hočem odgovor in analize. Kje je ključ :) Eco da vedno ključ, pa če j e stvar še tako banalna :)

      Vi pa samo požar :)

  • Bralka je rekel/-la:

    Joj, Jani, v trenutku, ko sem ponovno navdušena nad tovjimi kolumnami….se spet lotiš teme, kjer nisi doma in moje navdušenje splahni.

    1. Banke “ne dajejo kreditov”. Ta ni resnična. Bili so trenutki (jesen 2008, prvi kvartal 2009), ko je bil mednarodni denarni trg (to je trg, na katerem si vse poslovne banke medsebojno posojajo denar) res šibak in nelikviden in takrat so imele poslovne banke v resnici omejeno to, koliko kreditov lahko dajejo na teden. Ampak tega že lep čas n več. Že dlje od enega leta.
    Banke dajejo kredite. Kar se je spremenilo, je to, da so se spremenila povpraševanja po naravi kreditov. Podjetja so v letih 2008 in 2009 najemala predvsem kratkoročne kredite, ki so jih sproti podaljševala (ni tega počela samo Pivovarna Laško, vsa ekonomija je to počela) in sedaj še niso v fazi, da bi imeli kaj akumulacije za večji obseg investicij. Podjetja so se leta 2008 znalša v situaciji, ki je primerljiva s situacijo, ko nekdo npr dobiva plačo 2.000 EUR in je na to navajen, potem pa začne dobivati 1.800, 1.500 (potrošnjo ima pa še kar oblikovano na 2.000) in na koncu 1.200. In potem najprej človek porabi vse tekoče rezerve, potem si pa začne povečevati limite, dokler se to še da. In tudi po tem, ko ima plačo že spet 2.000 EUR, še vedno ni poplačal vseh minusov iz limita. In v taki kondiciji se ne bo lotil večjih investicij in tudi ne bo šel po večje kredite. No, v podobni situaciji so tudi slo podjetja.

    2. Država je s svojimi agencijami v tem trenutku pretežni, ne pa večinski lastnik NLB. To je možno razbrati na spletni strani te banke. Večinski lastnik je tist, ki ima več kot 50% delnic nečesa, RS pa tega preko svojih agencij nima. Bi bilo skrajno dobro, če bi ljudem po ministrstvih (razen MF) in kabinetih nekdo eno popoldne razložil principe ugotavljanja deležev in kako se to potem konsolidira. Ker bi potem začeli govoriti pravilno in bi se morda posledično to tudi prijelo na novinarski srenji in v javnosti.

    3. Kaj je nacionalno-strateškega v lastništvu te banke? Ne to, kdo je v upravi in kdo lahko “koga pokliče in se pozanima, kaj se tam znotraj dogaja in komu lahko kaj odobrijo….”, take risanke so bile passe že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
    Strateška stva dva razloga (ki resnično nimata čisto nič s tem, ali so na oblasti levi, desni, naši vaši…) in ta dva sta:
    - kako dolgo poteka postopek odobravanje kreditiranja oziroma, kakšne pristojnosti ima kreditni odbor: Če je večinski lastnik banke neka banka s sedežem v drugi državi, potem večinski lastnik določi naložbene limite regionalni banki. In karkoli je “čez limit”, gre v potrjevanje še na centralo, in to avtomatično podaljša postopek kreditiranja. V primeru, da bi NLB dobila tujega lastnika z več kot 50% lastništva, bi se to vsekakor zgodilo in to bi najbolj občutila velika slovenska podjetja, tista, ki v resnici zaposlujejo največ ljudi in ki tudi ustvarijo največ BNP. Bi pač počasneje dobivala denar za večje naložbe. Kar se mene tiče, tu vidi nacionalno-strateški moment.
    - glede na domicil večinskega lastnika, oziroma na to, od kod je največ lastnikov banke, se po direktivi (ker sem na dopustu, v domačem kompjutorju pa tega dokumenta nimam, iskati se mi ga pa tudi ne da) EU določa, kateri nacionalni monetarni oblasti se poročajo računovodski, livkidnostni in statistični podatki. Tako vsaj lahko izračunamo, kakšni so monetarni agregati in v regiji in na temelju tega potem tudi državno zakladništov lahko izpeljuje svoje operacije. Okej, tole sem malo skrajšala, upam, da je logika razumljiva: državni proračun mora vedeti, koliko mase denarja kroži v državi za to, da lahko deluje….. Tiste banke, ki so v večinski lasti tujih bank, tako te podatke posredujejo v Francijo, Avstrijo_Nemčijo, Italijo..(zdaj, Jani, lahko daš domačo nalogo rookijem v redakciji, da pogledajo, kater banke so to…).V trenutku, ko večina bank začne pošiljati svoje podatke v druge nacionalne centralne banke, se dejansko efektivno zmanjša operativna sposobnost državnih proračunov. V resnici v evro območju situacije, kjer bi bilo več kot 50% bank v tuji lasti ni - tudi zaradi tega, da državnih proračunom ni potrebno spraševati naokrog po soseščini, koliko denarja kroži v njihovi državi. Očitno so drugje že ugotovili, kaj je nacionalni interes, pri nas imamo pa s tem težave in iščemo “franklovske” odgovore na to.

    Upam, da je bilo tole razumljivo in da je komu, ki ga materija zanima, malce razjasnilo pojme.

    • Aljo je rekel/-la:

      Upam, da ti je jasno, da se denar ni vlagal v razvoj, temveč v menedžerske prevzeme in opeke. Deja Bralka stopi z neba v realnost, ljubljanska Banka je samo pralnica in posojilnica UDBO-mafije…

    • Janko je rekel/-la:

      @Bralka

      Ali si lahko brez problemov predstavljaš ali ti moram posebej razložiti, da je v Sloveniji vsaj 110 milijard evrov
      premalo v obtoku?

    • Volilec je rekel/-la:

      Glede na te laži, da ne bomo nlb prodali tujcu v Belgiji, da bi strateški lastnik postal večinski je res, da noče,
      ker je naš IT v nlb tako inerten, da kljub udbinem poizkusu s firmo naštudirat kaj o internetu in računalnikih,
      nlb nič ne rata. sama ali kdorkoli krade kar hoče, če zna mednarodno, ker pri nas naj bi nlb skoz neki dajala
      v razrez. Ampak zdi se, da manjše pizdarije naredi udba. Mednarodno bi jo čopili, če je niso takrat, ko so
      njeno internetno firmo kritiziral. Po moje je udba pristojna za to. ker ve kaj je nacionalni interes.

    • Volilec je rekel/-la:

      @Janko

      Ravno sem izvedel da BKS banka v Celovcu še daje investicijske kredite na zastavo delnic.
      BKS v Ljubljani financira domače. Pa še ti zastavi delnice za tvojo Kitajsko rast.

    • Janko Korelc, DaZajn je rekel/-la:

      Januarja sem prišel z omrzlinami stopal z Dunaja. Februarja sem od enega kaotika fasu en k. d. kjer mi je ratal
      veliki met. Težil mi je da ma vse registreran. Pa mu rečem za železnco, kakšno idejo je mel. Da bi jo iz Kranjske
      Gore potegnu skoz hrib na jug. Pa najdem centralno bančništvo pa komplementar je DaZajn neprofitna firma
      poštni nabiralnik. Pa, kot centralni bankir izkazujem interes v mednarodnih financah na nacionalnem nivoju.

      Pa treba je zbobnat te bankirje in politike nekam, vsakemu posebej 2×2, 2×2, 2×2 se je treba zment, za
      reexport kreditne krize. Mislim, da investicijske banke, ki so izgubile stotine milijard nimajo problemov
      z desetimi milijoni vsaka avansa za odvetnike, da zberejo dokazni materijal. Ker tu imamo 2-3 poti
      rušenja derivativov. Vse moraš imeti v predalu, ko se sodnik odloči. Proces hiter bi trajal 2-4 leta.

      Pa blazne procesne takse. Ker banke znamo narediti denar ‘out of thin air’, izda DaZajn DaSeIn Divizija Centralno Bančništvo obveznice, delnice, si nabavi za sodelavce opcije, za svoje delnice pa porabi nekaj
      iz obveznic. Vse obveznice najprej kupijo stranke zainteresirane za posel. Kaj češ lepšga.

    • Janko Korelc, DaZajn je rekel/-la:

      Janko Korelc v. d. DaZajn

      Odprto pismo premijerju slovenske vlade g. Borutu Pahorju!

      Javno - zasebno partnerstvo v Republiki Sloveniji

      Predgovorna spodbuda: Zakopljimo bojne sekire!

      Glede na to, da je po pisanju na vesti se vrnila pr shema plinske-bio elektrarne iz sultanata Oman, ter
      Blue Book about american realization of success of Blue Co., telefon pa je po tajni preizkavi prostora
      izostal.

      Prosim Vas, da pretehtate naslednjo strateško - gospodarsko pobudo:

      - v RS zgradimo tri plinske elektrarne, ki jih (Belgijski proizvajalec) zavarujemo z višjo redundandtno stopnjo zaščite, kot jo ima ta v sultanatu. Plin v elektriko je donosen posel. Izvoz je na dlani, itak
      pa lahko imamo podzemne plinohrame tekočega plina.

      a) plin dobimo iz plinovoda Nabuco, kjer bi vlada poskrbela za domače proizvajalce, če lahko, ali kaj?
      b) za plinovod Nabuco investiram glede mednarodne organizacije, motivacije itd. svoj delež v skupno podjetje.
      c) lahko posredujem glede nuklearke Westinghouse, ker Istrabenz peša. Ker eno rabimo, če recimo
      teroristi prekinejo dobavo plina Nabuco.
      d) američani si zelo želijo plin iz Kazahstana, da bi konkurirali Južnemu toku iz Rusije. Ampak Kazahstan.
      e) za bonus dobite info, kako se znebiti težav z Rusko dobavo plina, ker je jasno neka komplikacija vmes.

      (-) Da se pohvalim, motiviral sem Ruse, da so v nekaj mesecih za nekaj milijard evrov podpisali plinsko pogodbo z Srbijo, vsaj tako sem videl na cnn, torej nekdo hoče, da verjam, da rezultati so.

      S spoštljivimi pozdravi!
      Janko Korelc v. d. DaZajn, c/o postno lezece Ljubljana

      >>>admin: lepo prosim, da obvestiš, urednika na Vest.si, da obvesti naslovnika. Ker printer dela, je verjetno
      virus. faxa pa internet ponudnika težko prepričaš, da ti da vezo. Najlepša hvala obema.

  • BB je rekel/-la:

    Bralka, res smo na poti v klub najboljših :)

  • konec je rekel/-la:

    kje - od vedno - udbomafija pere denar……in kjer raznim rdečim svinjam bo sledila lahko sledi le še ena drugačna rdeča svinja…..še JJ ni mogel ničesar proti tem udbomafijskim rdečim svinjam in je moral prenašati mr. 1mil € kramar

    • exkomunajzarji delajo samo škodo. je rekel/-la:

      Ko bo enkrat nekdo dregnil v bližino ‘centra’ bo tej nesrečni osebi hitro odletela glava. Praktično v trenutku ji jo bodo odpihnili. Z mafijo ni šale.

      Mi pa sploh ni jasn kaj ljudi žene da tja shranjujejo soj dnar. Že tako je bančništvo sam po sebi problematično, tale NLB pa sploh. jest se jo najmanj od prve dokapitalizacije izogibam ko hudič križa..
      Jasno je da če je v zrak spuhtel tolk in tolk miljonov, si močno zlorabljal zaupanje običajnih OP. in pol sidefinitivno ne zaslužiš mojga dnarja. Pa čeprav gre za samo 10 € Ne da bi si z 10 € kej lahko pomahgal ampak vseen.
      Ko je Križanič bluzil o slabi banki bi mogu rečt da od zdej naprej bo slaba banka NLB banka. Pa bi ga mogoče še celo podprl.

    • Janko je rekel/-la:

      Decembra 1999 sem imel odkloplen telefon zaradi neplačila. Januarja dobim račun kao tristo jurjev. Po tožbi
      naj bi jim dal devet tisoč mark. Ampak ker sem celo življenje pri tej banki, pa sodnica je neki filozoferala,
      pa mi niso 7 let trgal, da je zastaral. kl.

    • Magelit je rekel/-la:

      See, power to the people.

  • Bralka je rekel/-la:

    In še nekaj sem prej pozabila napisati:

    To, kako se ali pa se ne prodajajo delnice (in tudi druge teme dokapitalizacije) pri katerikoli banki - to je tema, ki spada v interno komunikacijo. In tega bi se morala naučiti tudi državna administracija, vključno s premierom. Če pa gre za prihdnost sistema, ki je tako pomemben, kot je omenjena banka, se pa sploh dvakrat premisli, kaj se reče in kje se reče.
    Če je znala ta vlada lepo molčati, ko so delali tekst AS (in ta del so zelo dobro naredili), potem bi morali vedeti, da se pri odločitvah o lastniškem deležu NLB prav tako drži zaprta usta. Zlasti se pa o tem ne govori na nekih “strankarskih brifingih”, ne glede na to, kako bi ta tema utegnila koga zanimati. Vsako čudno diskutiranje o tem “ali bi ali ne bi ozroma še ne vemo” bi se morali končati za dobro zaprtimi vrati. Ker v nasprotnem primeru se dogaja potencialno zmanjšanje ugleda take institucije med zainteresirano in obeščeno javnostjo (imam v mislih finančne kroge). In potem se povečajo obresti na medbančnem denarnem trgu (omenjam ga v prejšnjem odzivu).

    In tega bi se morali zavedati vsi. Tako predsednik Zaresa, ki si to institucijo vsake toliko časa sposodi za kak svoj manever, tako Janša, ki bi ga bilo treba zaradi tiste implicitne grožnje s kazenskim pregonom “če bo odobren kredit temu in temu” nemudoma tožiti, tako novinarji raznoraznih “specializiranih ” edicij, ki pišejo stavke o ekonomiji, ki jih še sami ne razumejo in tudi ostali, ki, ko ni štofa, nekaj napaberkujejo o financah in evo-ti-ga-na, pa je komentar.

    • Magelit je rekel/-la:

      Kako lahko nekomu pade na pamet, da je ravno predsednik stranke ali nekdo izvoljen za poslanca najboljši
      premier? Ali dober gospodar. Ko začne s pametjo udba stavkat..

  • butalec je rekel/-la:

    Kot državljan Slovenije si bolj kot banko nacionalnega interesa želim imeti dobro, sigurno, neodvisno banko, ki bo prijazen servis vsem svojim komitentom.

    • Magelit je rekel/-la:

      Kam smo prišli. Pred 19 leti sem lahko v novoletni noči poslal na pošti fax v zda, zdaj to ni več aktualno.

      Pošta - banka ’same info’.

    • Magelit je rekel/-la:

      Ja, ampak so dober gor sedel. Če bi tko govorl o Kolinski k Pahor o nlb, nebi tko dobr pršli skoz. Zemljišče
      je pa še podkupnina.

  • Forestina je rekel/-la:

    In Bruselj gate

    Države z evrom bodo tako ustanovile posebno družbo s sedežem v Luksemburgu, ta pa bo lahko članicam v težavah po potrebi v prihodnjih treh letih zagotovila do 440 milijard evrov pomoči. S sredstvi Mednarodnega denarnega sklada in evropskega proračuna bo na voljo 700 milijard evrov, je po seji vlade pojasnil minister za finance France Križanič.

    http://www.rtvslo.si/slovenija/vladna-zelena-luc-za-pomoc-drzavam-v-tezavah/233765

    • Forestina je rekel/-la:

      JAY: Including the corporate sector, which apparently pays next to no tax at all.

      ENGDAHL: Yeah. Yeah, yeah. It’s quite a remarkable thing that it’s kept on as long as it has. And one thing they were eager to do was get on the inside of the euro zone so that they could benefit from the low interest rates and the low risk ratings of all euro zone member countries. So that’s why they got into this scam with Goldman Sachs in the first place. Ironically, Goldman Sachs is still the adviser to the Papandreou government today, and that gives him a very nice window on everything that’s going on with Greece.

    • Mastermind in cul de sac je rekel/-la:

      Zato, kakor koli je NLB d. d. zanič, je ne bi smeli prodati. Je bil zato Sadar na sodišču brez gat?

    • Magelit je rekel/-la:

      Ni dovolj. Če je minusa 1060 milijad. Samo skrivajo, ali jim pa računalniki lažejo. Ne bi se čudu.

    • Forestina je rekel/-la:

      So Deutsche Bank has played a role in this thing from the beginning to the end that is parallel to that of Goldman Sachs or Citigroup or JPMorgan Chase. They’re up to their eyeballs in the casino business on this financial scullduggery.

    • Mastermind in cul de sac je rekel/-la:

      Vpašanje koliko let so notri pa niso vedeli. Verjetno od vdora v zavest je minilo malce več kot dve leti, ker takrat
      jim je sam denarja zmanjkalo, drugače ne bi prodali vse za bagatelo. Pa še vedno so brez denarja.

      Pa kupil so, da lohk še več plačajo!

    • Magelit je rekel/-la:

      Glede na NLP, so lahko ameri, tako nasral svet. In cel svet kot moleč za naftni polom. Zanimiv potencialno
      nelokalni kvantni pojav, katerega umirjanje bi lahko primerjal z potresom v Mehiki 6.5 na srečo ne več.

    • Janko Korelc, DaZajn je rekel/-la:

      @Forestina

      Ne. Pravi, da je človek tja prišel pred 7 leti. Čeprav iz Švicarske amerike. Lahko je le vedel nekaj let stare stvari.
      Kreditni stisk se je začel nekaj let prej Clinton je bil zadnja štampiljka.

  • Forestina je rekel/-la:

    F. William Engdahl: The German banks played casino with Wall Street and now demand austerity from Greece

    • Magelit je rekel/-la:

      Pička, jo kličem na tajnico u Buselj že od nedele, pa se ne jav. Tud e-m sem ji poslal. Enostavno si ne predstavlja
      da bi lahko reeksportiral ta kreditni stisk in bi me podprla. Sem že kr mal slabe vole.

  • Forestina je rekel/-la:

    In zakaj ni nobenih novic v slovenskih medijih. V resnici mi ne povedo nič novega. Večja blokada kot pri kitajskih komunistih. V bistvu so vsi enojezični odrezani od sveta in resničnosti. In vedno bolj u bedu je :) Kot da živimo naploščati ploščici obdani z vakumom.

    Informacija je ključ, kdo nam ključe skriva :)

    Sloveski mediji so v v večji pizdi kot partizanski tiskarne.

    A bo spet dan, ko bom slišal aktualno in ažurno resnico iz sveta na RTV ali Pop TV.

    Kje so analitiki. Vsak dan vsaj tri na Dnevniku, ena gospodarska, zunanja, okoljska analiza. In to resna, ne neka zgodbica za vrtce z Al Kaido in ne vem Iranom.

    • Forestina je rekel/-la:

      ploščata ploščica :)

    • Magelit je rekel/-la:

      A veš, da so Doctorju odpadle keramične male bele ploščice?

    • Magelit je rekel/-la:

      Da, Informacija informira informacijo.

      Ključi pa z neba padajo pravi forenzik.

      Slovenski mediji so vojaško pokorjeni, ko morajo cenzurirati vse informacije on-need-to-know bazi. Če lahko
      zataškajo pripojitev Indijskega dela Tibeta, kaj še?

    • Doctor je rekel/-la:

      Pokorjeni mediji, uravnoteženi, sproščeni, hipnotizirani, avtocenzurirani, navadno odsvetovanje posredovanja
      informacij, mobing, and the list could go on and on..

      Kako usposobiti novinarje, da jim zraste hrbtenica in možganske celice - nazaj? V neko kritično, z analitično-sintetičnim pregledom poročanega, neko hipotezo za razmislek, kakšen nakazujoč se problem za razmislek,
      karkoli njegove sive celice avtonomno sproducirajo medtem, ko tipka..

    • forenzik je rekel/-la:

      Kljub Lukendi, ki je kakor čebula za našo družbo; bi morali najti netradicionalno sodno urejeno pot, da bomo
      vsi imeli hrbtenico. Saj me ni strah, če nisem najdu tistih žrtev, od las. Mam pač, na tem področju slabšo
      statistiko, pa mal las..

    • Mastermind in cul de sac je rekel/-la:

      Če se ne organizira kakšen sešn, papirologija, itd. bo težje.

      Za kratkotrajno olajšanje en uvid na Kitajsko.

      As Chinese living standards rise,
      the new middle class avoids street-
      corner butchers and flocks to
      US-style modern supermarkets

      Chinese still purchase 80% of
      their meat from street-corner
      butchers and traditional wet-
      markets, which are open-air and
      have no refrigeration. But rising
      living standards, and an explosion
      in the number of supermarkets in
      China, are making these wet-markets
      increasingly obsolete.

      This is resulting in huge
      demand for freshly-packed and
      processed meats. And Zhongpin
      happens to be one of the biggest
      suppliers of meats to China’s
      supermarkets. The company’s been
      growing like gangbusters –
      tripling capacity in the last
      4 years.

      With demand so strong, they’re
      going to double capacity again by
      2012. Earnings set to follow a
      similar trajectory, and that’s
      going to create enormous upward
      pressure on the shares.

      Dear Janko:

      Unless you’ve visited Asia, or live in
      city with a large Asian community, chances
      are you probably have never been to — or
      even seen — a wet-market.

      That’s because wet-markets date from the
      time before ordinary people could afford
      refrigeration. That meant you had to buy
      everything fresh. So you would go down to
      the market and buy livestock by the pound for
      stews, roasts, and the wok.

      I used to wake up at 6 in the morning
      every other weekend, to go to wet-markets
      with my dad when I was a kid. There, pork
      carcass was sliced up right in front of us.
      The smell of freshly slaughtered livestock,
      bits of raw meat decaying on the floor, and
      human sweat never failed to make me feel
      nauseous.

      Topless butchers, covered in their own
      sweat, have pork meat all strewn up on the
      bathroom-tiled table. Ribs, loins,
      shoulders, knuckles, bellies, and innards –
      right alongside the fish, crabs, and squid.
      And in case you arrived too late, you had to
      settle for the leftover meat that earlier
      buyers had gone over.

      I no longer buy meat there. Thankfully,
      a big supermarket opened near our house,
      selling nicely packed fresh and frozen meat.
      And that’s exactly what China’s booming
      middle class population is experiencing.

      From less than one-third of Chinese
      households owning a refrigerator in the early
      90s, more than half of them have at least one
      today. And each year, more than 20 million
      new refrigerators are sold in China — half
      of that new demand.

      With an increasing portion of the
      population no longer needing to buy fresh
      meat on a day-to-day basis, this is starting
      to render wet-markets obsolete. And it’s
      resulting in an explosion of supermarkets and
      hypermarkets (like Costco and Fred Meyer) all
      over China.

      ———————————-
      16 new supermarkets are opening up
      in China every single day!
      ———————————-

      Since communist China opened up its
      retail market in 1990, the number of
      supermarkets in the country have gone from a
      mere handful to more than 70,000 last year.
      That’s about half the number of supermarkets
      in the US, and most of them are located in
      the wealthy, eastern coastal cities.

      But there are hundreds of other cities
      and more than 1,600 counties in China that
      remain largely untapped by supermarkets.
      Yet, economic growth in these areas are among
      the fastest in the country.

      This is resulting in another 6,000 new
      supermarkets being built each year. It’s
      fueling a mega-trend of millions of new
      middle-class consumers upgrading from
      wet-markets to supermarkets — and creating
      an enormous opportunity for large, fast
      profits in one of China’s leading meat
      processing and packaging firms.

      —————————————-
      Zhongpin is to China what Smithfield and
      Hormel are to the US — only Zhongpin is
      still in its infancy!
      —————————————-

      When Americans think of frozen and
      processed meats sold at groceries and
      supermarkets, they think of homegrown brands
      like Smithfield and Hormell. Chinese
      consumers think of Zhongpin.

      Zhongpin Inc. (HOGS - NASDAQ) is a
      relatively young company, barely 20 years
      old, but is already one of the best-known,
      homegrown brands of frozen and packaged pork
      meat in China.

      Last year alone, they sold
      857 million pounds of pork meat in
      China. That’s roughly the
      equivalent of the entire amount of
      pork the US exported to China in
      2008.

      Zhongpin’s products are currently sold
      at 3,220 retail shops — most of them located
      inside a supermarket. And with more than
      70,000 supermarkets in China, you can see
      that the company is just getting started.

      Indeed, Zhongpin has been increasing its
      number of retail shops in China at a rate of
      220 each year for the last 4 years. That’s
      just a tiny fraction of the 6,000 new
      supermarkets being built annually.

      Yet, even with that modest increase in
      stores, the company has been able to …

      ——————————————
      Increase sales 77% and earnings by 67% a
      year, on average, over the last four years
      ——————————————

      Since 2005, Zhongpin’s sales of pork
      products have gone from 136.4 million pounds
      to 857 million pounds last year. That’s a
      6-fold increase.

      Over the same period, sales went from
      $73 million to $726 million, averaging 77%
      growth per year. Meanwhile, earnings jumped
      from $5.9 million to $46 million. That’s a
      67% average annual growth rate.

      This track record clearly makes Zhongpin
      one of the fastest-growing Asian stocks I’ve
      come across in the 11 years I’ve been writing
      my newsletter.

      What’s more impressive is that they’ve
      only started to ride the wave of growing
      preference among Chinese consumers to buy
      meat in supermarkets, instead of wet-markets.
      And this wave is being intensified by the
      steadily growing demand for pork in China –
      demand that’s expected to grow 15% a year for
      the next 5 years.

      Moreover, Zhongpin also supplies pork to
      major US food retailers such as McDonald’s
      and Kentucy Friend Chicken — both of which
      are expanding rapidly in China. This is
      another major growth driver for the company.

      ——————————————-
      Demand is so great, the company is doubling
      capacity again in the next 2 years!
      ——————————————-

      The company just came off a major
      expansion phase, where it increased annual
      production capacity of pork products from
      290 million pounds to 886 million pounds –
      over a 4-year period.

      But as you can see with last year’s
      sales, the company has all but used up its
      available capacity. Demand is that strong.

      That’s why the company is already busy
      adding new production lines and processing
      plants, all of which will add another
      794 million pounds of new capacity by 2012.
      That’s a 90% increase in the next 2 years.

      ————————————-
      I think you’ll double your investment
      in the next 18 to 24 months
      ————————————-

      Zhongpin just recently completed the
      first of a series of expansion programs in
      the first quarter, where it added 407 million
      pounds of new production capacity. That was
      enough for a 45% jump in total capacity.

      Already, the company announced that
      first quarter sales jumped 32% to
      $204.3 million. Net income for the period
      soared 37% to $13.3 million.

      So at the current rate, the company is
      well on its way to achieving its targeted
      production levels. And more importantly,
      Zhongpin’s earnings are on-track to double in
      the next 2 years.

      With the shares selling for a 2010
      price-to-earnings multiple of 6 times, this
      values the company at less than half the
      average P/E of its counterparts in the US –
      like Hormel and Smithfield. And obviously,
      the growth isn’t in the US, but in China.
      That’s why I don’t expect Zhongpin’s shares
      to stay at their current levels for long.

      Grab up a truckload of shares today.
      With earnings blasting up, and the shares so
      undervalued, I think the least you’ll do is
      double your money in Zhongpin by 2012.

      But give this company 5 to 7 years to
      fully expand its reach into China’s sprawling
      cities and counties, and I think you will
      walk away with 5-fold profits, or better.

      Call your broker now.

      Zhongpin Inc. trades in the NASDAQ
      market in New York under the ticker symbol
      “HOGS” and each share currently trades for
      $11.76 each.

    • Magelit je rekel/-la:

      kaj tle piše, da je na kitajskem taka cena mesa?

    • forenzik je rekel/-la:

      Ja, DOLAR KILA SVINJINE. NJAMNJAMNAMAR.

    • Janko je rekel/-la:

      Fak, nimam nč dnara.

  • Magelit je rekel/-la:

    Koliko sem informiran bo neka zasebna centralna banka hotela kaznovati NLB d. d. zaradi slabe prakse.

    • Doctor je rekel/-la:

      Lepo ja. Sam sem pa 1994 v Amsterdamu kr po avtomobilih vidu hodit pisane štorklje. Kt da je to najbolj normalna
      stvar.

    • Forestina je rekel/-la:

      pisane šorklje, kdo jih je pa pobarval :)

      gobice a :)

  • ProPolis je rekel/-la:

    Kadar hočejo denar iz naših davkoplačevalskih žepov, začno govoriti o nacionalnem interesu …, ko bi bilo treba kaj soldov razdeliti tudi med davkoplačevalce, pa začno govoriti o potrebi po ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva …

    • Doctor je rekel/-la:

      Pa saj si menda dobu certifikate? Pa kaj, če je vse ostalo, večina certifikatov, tudi?

    • Doctor je rekel/-la:

      Treba jim je dat motivacijo, da bodo že enkrat mel lastno vizijo, zakaj lansko leto nlb ni šla v London na
      IT security convention, at least for rolodex. Pa luknje so jim ponujal popravljat - pa niso hotl.

  • KAKTUS je rekel/-la:

    SE SPOMINJATE KAJ VSE JE NATVEZAL KUČANOVIĆ TEMU LJUDSTVU, OB VLADI JANEZA JANŠE ?!! VSA HIŠNA SREBRNINA BO ODŠLA Z NJIM IN NJEGOVIMI NA SEJŠELE, CYPER IN BOG VEDI NA KATERE OTOKE ! SEDAJ JE VSE V REDU, TUDI , ČE BODO VSE POKRADLI IN ODNESLI ! KOMUNAJZERJI ŽIVIJO VSESKOZI NA OKRADENEMU PREMOŽENJU NAS KRŠČANOV, TOREJ NA KRAJI, LAŽI, OTIMAČINI, PLUNDRANJU DELAVCEV , VSO ETIKO PA SO IZPLJUNILI , ČE SO JO SPLOH KDAJ POSEDOVALI ! !

    • Doctor je rekel/-la:

      Daj obrij se.

    • Doctor je rekel/-la:

      Ne, da se jim več motivirat gospodarskih panog, kjer ne vedo, kdo bi lahko bili njihovi kupci, ker so panoge
      premajhne, da bi bilo vredno besed.

    • Doctor je rekel/-la:

      Sicer pa govoriš v prihodnjiku. Če je kaj - je vse preteklik in škoda energije.