Vest

Prispevek k Odprtemu pismu za koprsko Humanistiko – za znanje in humanistični etos prihodnjih generacij

Spoštovane kolegice in kolegi, (so)predstavniki UP FHŠ, podpisniki Odprtega pisma!
Spoštovane kolegice in kolegi, sodelavke in sodelavci FHŠ UP, ki se pod pisanje niste podpisale/i, pa tudi prispevate na “koprski Humanistiki za znanje in humanistični etos prihodnjih generacij”!

Oglašam se predvsem v imenu teh, zadnjih, med katere se prištevam tudi sama. In se sprašujem…

Vaše odprto pismo se začenja z velikimi besedami in tehtnimi zastavki: zavarovati želite ugled “koprske Humanistike”, ki ga ogrožajo “člani akademskega zbora”, ki skušajo z lansiranjem lažnih informacij “seznanjati javnost z neresničnimi in zavajajočimi podatki o ‘kadrovskih čistkah’ na fakulteti”. Vaše početje, kot članica in vesta sodelavka “koprske Humanistike”, iskreno podpiram. Vendar, ne zamerite, iz vašega Odprtega pisma ne zmorem razbrati bistvenega: kdo so ti storilci nečednega dejanja, kaj je vsebina teh “diskvalifikacij” in, predvsem, kakšen namen se skriva za njihovim vandalskim početjem.

Od odstavka do odstavka si kot bralka in zainteresirana stranka obetam, da bom končno izvedela kaj tehtnega in oprijemljivega; pa nič… Berem o tem, kako se je Humanistika, mlada, celo najmlajša, hkrati najmanjša (manjka samo še najlepša), a hitro rastoča poosebljena entiteta, znašla v hudih težavah prav zato, ker je pre-hitro rasla in je finančna sredstva države, tako rekoč edine hraniteljice, preprosto ne zmorejo več dohajati. Berem tudi o tem, da Humanistika ni zgolj na zunaj všečna, njena duša, notranjost je plemenita, cilji, za katere si prizadeva v Slovenskem, širšem in globalnem prostoru se za njeno mladost in velikost zdijo skorajda preveliki. Skratka, Humanistika je sanjska Ženska! Avtorici/avtorju se zahvaljujem za razsvetlitev. Moram pa ga/jo tudi pozvati, da stopi pred ogledalo in skuša ugotoviti, če ni FHŠ preoblikoval po svoji (željeni) podobi!

Zdaj pa resno. Tisto, kar pisec/piska in podpisniki ne (zmorejo) ubesediti je sledeče: na FHŠ UP Koper so razmere kritične. Fakulteta je v finančni stiski, ki pa ni zgolj produkt nepredvidljivih, neobvladljivih in zunanjih dejavnikov. Avtorici/avtorju se, nehote, zapiše bistveno: fakulteta je žrtev megalomanskih, prenapihnjenih in vsebinsko praznih načrtov. V stiski ni zaradi plemenitih ciljev, ki jih zaradi globalnih in lokalnih zlobcev in ideoloških slepcev ne more uresničevati, ampak zaradi nesposobnega, ozkogledega in osebno požrešnega vodstva. Je javna inštitucija, ki ravna s svojimi vitalnimi ‘viri’ - človeškimi in materialnimi - potratno, neskrbno in protizakonito.

Za velikimi besedami se skrivajo dejstva: vsi podatki, s katerimi “nekaj članov” javno blati in diskreditira “koprsko Humanistiko”, so podatki, ki jim jih je preko javno dostopnih komunikacijskih kanalov posredovala sama dekanja. Res je, da se ti podatki nenehno spreminjajo, kar nedvomno kaže na zmedo vodstva FHŠ. Tako smo bili 22. junija t.l. obveščeni, da s fakultete tako ali drugače odhaja 25 + 21 sodelavcev in sodelavk. Do danes se je ta številka zmanjšala na 35 sodelavk in sodelavcev. Zmanjšanje števila odstavljenih oseb gre nedvomno pripisati tudi pozitivnemu učinku delovanja tistih, ki so v javnosti z ‘lažnimi’ podatki “zavajali javnost”. Na ta način je bil dosežen eden od ciljev: prisiliti vodstvo in dogovorne v ponoven pretres kadrovskega načrta za šol. leto 2010/11. Res je, da so bili tega blagra deležni sodelavci in sodelavke, ki se javno niso izpostavljali, vendar je to eden od ciljev solidarnosti: delo v korist skupine in ne zgolj posameznikov.

Smernice, kako racionalizirati delovanje FHŠ v bodoče, ki so bile, ob prisotnosti rektorja UP, sprejete na izrednem predstojniškem kolegiju UP FHŠ, 2. junija, in zaradi njihovega neupoštevanja ponovljene s strani rektorja 22. junija, so nam bile prav tako posredovane s strani dekanje. Po skrbnem preverjanju smo ugotovili, da so se smernice uporabljale selektivno in da so prevladale osebne preference tistih, ki imajo formalno in neformalno moč odločanja na FHŠ Koper. Tako smo bili na seji senata, 24. junija, kjer se zbira predstavniški cvet fakultete s ključnimi pooblastili, lahko priče, da imajo senatorji in senatorke težave pri razumevanju nekaterih osnovnih pojmov: na primer, kar nekaj časa so potrebovale in potrebovali, da so se zedinili, kaj pomeni biti matičen na neki inštituciji.

Naj kot ilustracijo, da se znotraj FHŠ, tako imenovanega “humanističnega dragulja sredi Kopra”, pod pretvezo sicer nujne racionalizacije, izvajajo čiščenja že dlje časa nezaželenega kadra, navedem kar svoj primer.
•    na FHŠ sem v različnih statusih zaposlena že leta (več kot 5 let), tukaj sem si pridobila pedagoški naziv docentka (dvakrat), zadnje tri leta je to ustanova, kjer si služim svoj vsakdanji kruh. To vse skupaj pomeni, da sem na FHŠ matično zaposlena – ena od rektorjevih prioritet pri odločanju o novem kadrovskem načrtu.
•    Dinamika deleža moje zaposlitve na FHŠ je nihala; v zadnjih treh letih, ko sem na fakulteti matično zaposlena pa je delež moje zaposlitve nenehno padal od 80 na dobrih 40% - kar je v nasprotju tako z rektorjevimi usmeritvami kot z argumenti predstojnikov oddelkov, zakaj morajo sodelovanje z nekaterimi sodelavci in sodelavkami prekiniti.
•    Predmeta, ki sem ju predavala na FHŠ, v naslednjem študijskem letu, ne bosta ukinjena ali zamrznjena. Oba predmeta ostajata (eden od njiju je temeljni predmet na prvi študijski stopnji), vendar jih bosta izvajala kolega in kolegica. Argumenti vodstva torej ponovno ne držijo: odpadli naj bi sodelavci, katerih predmeti se v naslednjem študijskem letu iz takih ali drugačnih razlogov ne bodo izvajali.
•    Sodelavec, s katerim sva skupaj izvajala enega od predmetov, ni ‘matičen’ na FHŠ, ker je 100% zaposlen na ljubljanski inštituciji, vendar bo kljub temu predmet izvajal tudi v naslednjem študijskem letu – kar je v popolnem nasprotju z rektorjevimi usmeritvami in tudi z argumenti vodstva FHŠ.

Kaj še ostane? Verjetno to, da je vodstvo FHŠ glede moje (in ne le moje) delovne pogodbe že celo šolsko leto v prekršku; po dveh letih dela na istem delovnem mestu za določen čas mi po delovni zakonodaji pripada pogodba za nedoločen čas. Dekanja fakultete je bila s tem dejstvom seznanjena in pozvana k vzpostavitvi legalnega stanja na sestanku z odvetnikom 6. julija (istega dne, ko je bilo napisano in podpisano Odprto pismo). Seznanjena je bila tudi s finančnimi posledicami, ki bi presegle siceršnje ‘stroške’ mojega dela na FHŠ. Njen odgovor je bil luciden: če grem/gremo v tožbe na delovnem sodišču, bo šla v tožbe tudi ona – zaradi obrekovanja! Več luči, prosim!

Kaj dodati? Zgolj dve opazki: tisti, ki ima takšne branitelje, ne potrebuje notranjih sovražnikov. In še: Spoštovane kolegice in kolegi, podpisniki in podpisnice Odprtega pisma, sprašujem se, je to res največ, kar ste sposobne in sposobni napisati in razposlati naokoli kot odprto pismo? Je to resnično vaš največji intelektualni domet in zastavek, ki ste ga sposobni prispevati k ohranitvi dobrega imena fakultete? Ali pa ste bili zgolj podpisani? In, kdo je pravi avtor oziroma avtorica?

S spoštovanjem vsej slovenski javnosti iz draguljarne Koper,

Docentka, doktorica zgodovinskih znanosti Sabina Žnidaršič Žagar