Je trajnost bioenergije mit?
Konec junija 2010 sta bili v javnosti predstavljeni dve novi neodvisni znanstveni študiji, ki povečujejo dvom v evropsko politiko spodbujanja rabe biomase za ogrevanje in proizvodnjo električne energije ter biogoriv za transport. Evropska unija si je namreč zadala 20 % cilj za obnovljive vire energije do leta 2020 in 10 % cilj za obnovljive vire energije v prometu. Bioenergija, vključno s trdno biomaso in odpadki, naj bi po pričakovanjih predstavljala 60 % rabe obnovljivih virov v EU, bogoriva pa naj bi pokrila večino 10 % cilja v prometu. Biogoriva so (po dosedanjem mnenju EU) podvržena trajnostnim kriterijem, ki zahtevajo, da gorivo zagotovi vsaj 35 % prihrankov toplogrednih plinov. Posredna sprememba rabe zemljišč pa trenutno ni upoštevana in kot je pred kratkim sporočila Evropska komisija teh standardov tudi ne bo predlagala.
Prva študija, ki so jo izvedli v Joanneum Research, odkriva veliko napako v načinu računanja prihrankov ogljika iz gozdne biomase, tako v evropski zakonodaji kot tudi v okviru konvencije ZN o spremembi podnebja in mehanizmov kjotskega protokola. Študija ugotavlja, da sečnja dreves za energijo ustvarja ‘ogljični dolg’ - ogljik, ki je vezan v lesu se sprosti vnaprej, medtem ko drevje nazaj raste skozi mnoga leta. Resnične podnebne posledice t.i. lesne biomase na kratek do srednji rok lahko pripeljejo do slabših rezultatov kot fosilna goriva, ki naj bi jih z biomaso nadomeščali.
EU tako nase prevzema drugorazredno ogljično hipoteko, ki je morda nikoli ne bo zmogla odplačati. Politika rabe biomase mora biti popravljena preden regulatorne napake privedejo do ekološke krize, ki je ne bo mogoče popraviti.
Druga študija, ki so jo izvedli pri CE Delft, je preučila celotne podnebne učinke glavnih biogoriv, ki se uporabljajo v Evropi. Še posebej je pregledala učinke širitve kmetijskih površin v okoljsko občutljiva območja, kadar je proizvodnja hrane dislocirana zaradi energetskih posevkov; proces, ki ga imenujemo posredna sprememba rabe tal (indirect land use change, ILUC). Poročilo, na osnovi analiz nabora s strani Evropske komisije sponzoriranih projektov in drugih mednarodnih modelnih študij, ugotavlja, da je večina trenutnih biogoriv za podnebje prav tako slabih kot so fosilna goriva, če se upošteva ILUC. Študija predlaga konkretne načine za izboljšanje trenutnih izračunavanj toplogrednih plinov, ki bo popolnoma upoštevala emisije, povezane z posredno spremembo rabe tal.
Iz študij je razvidno, da predstavljajo trenutne EU politike za biomaso in biogoriva nevarnost resnih okoljskih učinkov ter ogljični dolg, ki ga bo potrebno odplačevati stoletja. Če ostane ta politika nespremenjena, bo politika ‘biomasa za energijo’ kmalu zašla v podobno zmedeno stanje, ki velja za politiko biogoriv danes. To pa se lahko prepreči, če sta Evropska komisija in industrija pripravljeni razviti ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo politika bioenergije v resnici pozitivno prispevala k boju proti podnebnim spremembam.
Okoljske organizacije EU zato pozivamo, da pripravi obvezne trajnostne kriterije za biomaso in v obstoječe trajnostne kriterije za biogoriva vključi posredno spremembo rabe tal ter da posredno spremembo rabe tal in računanje ogljičnega dolga vključi v trajnostne kriterije za biogoriva in bioenergijo.
(Poročilo obeh študij je dostopno na:
http://www.birdlife.org/eu/pdfs/carbon_bomb_21_06_2010.pdf)
Barbara Kvac, Focus društvo za sonaraven razvoj