Vest

Igor Bavčar je bil videti prav tragikomično, ko je pred nekakšnimi barakami razlagal, kako je pravna država do njega krivična, ker menda deluje preveč hitro. Boško Šrot je molčal. Kar je bilo slišati precej pametneje. Novica je bila tudi brez komentarjev obtožencev povsem dovolj bombastična.

Poslej bo v Sloveniji težko reči, da se bogatim in pomembnim ne more nič zgoditi in da postopki vedno trajajo predolgo. No, svoje mora opraviti tudi sodišče. A zdi se, da je politične volje dovolj, da se proces, ki se je začel pred dobrim letom nadaljuje in konča. Poleg tega bo nad zadevo ves čas bdelo oko javnosti. Sojenje bo vsekakor eden največjih spektaklov, kar jih je Slovenija kdaj doživela. Razlog za to je več kot očiten. Človeka, za katera se je v nekem trenutku zdelo, da bi lahko kapitalsko tako rekoč obvladovala večino slovenskega gospodarstva, sta končala na sodišču in grozi jima vsakemu več kot petnajst let zapora ter izguba praktično vsega premoženja. Če seveda verjamemo, da si česa vseeno nista shranila na kakšnem tajnem računu.

Bavčar in Šrot nista sama. Obtožnice so spisane zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb, ki so v letih 2006-2009 sodelovale pri prevzemih Laškega in Istrabenza. Posebna skupina tožilcev je obtožnice vložila zaradi več kaznivih dejanj. Obtoženi naj bi zlorabili svoj položaj, ponarejali ali uničevali poslovne listine in prali denar, oziroma pomagali pri tem početju. Skratka v obeh primerih gre za dobro pripravljena prevzema z dovolj široko podporo, ki sega v razna podjetja in sklade ter se končuje z vrhom pri obeh tajkunih. Vse skupaj naj bi bilo tako zelo jasno in enostavno dokazljivo, da je posebna skupina tožilcev »preskočila« fazo sodne preiskave in zoper osumljene vložila obtožnico neposredno po kriminalistični preiskavi.

Med obema primeroma seveda obstajajo razlike, ki se bodo povsem razkrile na sodišču. Ena bistvenih je vendarle znana že sedaj. Ljubljansko sodišče je zamrznilo lastniški delež Igorja Bavčarja v njegovem podjetju FB Investicije. Medtem ko je sodišče v Celju poskus, da bi se enako zgodilo s premoženjem Boška Šrota, zavrnilo. Kaj bo to na koncu pomenilo za oba moža in njuno bogastvo, ki nikakor ni majhno, čeprav ga je zadnjih letih nekaj izpuhtelo, je zelo težko predvideti. Je pa očitno, da se Šrot za svoj denar boji, saj lastništva prenaša na svojo ženo, kar mu vsekakor ne bi smelo pomagati. Tako kot je jasno, da je Bavčar bil in je še zaradi odločitve o FB Investicijah zelo slabe volje.

Zdaj so na vrsti obtoženci, ki se lahko pritožijo in če sodišče ugovor zavrne, postane obtožnica pravnomočna. Nato je na vrsti obravnava. Tu se bo ponovno pokazalo koliko volje je v Sloveniji, da se velike pravosodne zadeve zaključijo čim bolj hitro. Nasprotnik takšnega reševanja zadeve je zaenkrat samo en, Igor Bavčar. Če smo ga prav razumeli, bi si želel, da bi tudi proti njemu vse skupaj potekalo v upočasnjenem ritmu, ki ga pravosodju očita v primerih ovadb zoper Zorana Jankovića. Izjava je hkrati žalostna in komična. Nekaj pozornosti bo sicer gotovo preusmerila tudi na Jankovića in gotovo jo bodo z veseljem ponavljali njegovi politični nasprotniki. A Bavčarju in Štrotu to, upajmo, ne more prav nič pomagati.

Jani Sever