Vest

Današnje ogromno razkritje več kot 91.000 strogo zaupnih dokumentov na spletni strani Wikileaks razkriva resnico o vojni v Afganistanu. Šokantni dokumenti razkrivajo, da se mednarodne sile ISAF pod okriljem zveze Nato oziroma ameriške vojske bližajo porazu, politika ameriškega predsednika Baracka Obame do Afganistana pa očitno ne deluje.

Ameriška vojska je tako že pred časom oblikovala tajne enote specialnih sil, ki brez sojenja lovijo in pobijajo pomembne talibske voditelje in vojaške poveljnike. Na zunajsodne likvidacije je že aprila letos na Svetovni konferenci preiskovalnih novinarjev opozarjal legenda preiskovalnega novinarstva Seymour Hersh.

Danes razkriti dokumenti kažejo tudi, da so ameriške sile prikrivale dejstvo, da so talibi prišli do prenosnih protiletalskih raket, s katerimi lahko sestrelijo njihova letala in helikopterje. Nadalje dokumenti razkrivajo, kako ameriška vojska z brezpilotnimi letali Reaper, ki jih iz ameriške baze v Nevadi vodijo na daljavo, sejejo smrt med talibi in afganistanskimi civilisti.

Prav tako dokumenti kažejo prikrivanje številnih civilnih žrtev, ki so umrle zaradi obcestnih improviziranih bomb, podtaknjenih s strani talibovi. Izredno pomembno je tudi razkritje, da naj bi talibom v njihovem boju proti okupatorjem pomagala pakistanska obveščevalna služba in Iran.

Dokumenti obelodanjajo tudi številne incidente, v katerih so koalicijski vojaki streljali na civiliste. Teh je bilo kar 144. Nekaj incidentov, ko so koalicijska letala bombardirala civiliste, je sprožilo proteste afganistanske vlade. A večje število incidentov je javnosti ostalo skrito. Vojaki so namreč večkrat kar streljali na neoborožene voznike avtomobilov ali motoriste z izgovorom, da so se varovali pred samomorilskimi napadalci.

Skupno naj bi bilo v tovrstnih incidentih ubitih najmanj 195 civilistov. Še 174 naj bi jih bilo ranjenih. Leta 2008 so na primer francoski vojaki prerešetali avtobus poln otrok. Osem jih je bilo ranjenih. Patrulja ameriške vojske je prav tako streljala na avtobus z mitraljezom ter ranila ali ubila 15 potnikov. Poljski vojaki pa so streljali na vas z minometi. Zadeli so poročno slavje in ubili nosečnico.

Dostop do dokumentov je bil sprva omogočen novinarjem ameriškega New York Timesa , britanskega Guardiana in nemškega Spiegla. V tem trenutku je objava več kot 90.000 „afganistanskih papirjev“ postala že ena največjih mednarodnih afer letošnjega leta, utegne pa zamajati tudi politiko zveze Nato do Afganistana.

Bela hiša se je na objavo dokumentov že ostro odzvala, protestiral je tudi pakistanski veleposlanik v Združenih državah Amerike.

Ravno pred dvema dnevoma pa si je predsednik republike in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Danilo Türk ogledal kontingent 90 pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo kmalu odšli v Afganistan. Tokrat prvič brez nacionalnih omejitev, tako da bodo lahko stali ob strani ameriškim in drugim vojakom ter streljali na „legitimne tarče“, torej na prave in domnevne talibske borce. Slovenija s tem pošilja vojake v pravo vojno.

“Naši vojaki so ustrezno pripravljeni in opremljeni, verjamem, da jim lahko zaupamo”, je ob sobotnem ogledu vojakov dejal predsednik Türk. Na novinarsko vprašanje, ali pošiljati slovenske vojake v tujino, pa se je izgovoril, da so bile odločitve o tem na ravni vlade že sprejete.

Slovenski vojaki bodo vodili lastno skupino za urjenje in zveze, v okviru katere bodo urili bataljon afganistanske vojske. Ta je znana po nenehnih neuspehih, dezerterstvu in korupciji. Vanjo se pogosto uspejo infiltrirati talibski borci. Kljub temu, da so ZDA in zveza Nato v vzpostavljanje afganistanske vojske vložili že milijarde dolarjev, je to še vedno neučinkovita vojaška sila brez perspektive. Morda je razlog tudi v tem, da je s strani lokalnega prebivalstva videti prej kot kvizlinška vojska, ki sodeluje z okupatorji, kot vojska, katera naj bi jim zagotavljala varnost.

Slovenski vojaki bodo v prvem mandatu pod poveljstvom polkovnika Dobrana Božiča. Slednji je znan kot umirjen in zrel poveljnik, ki pazi na svoje vojake in ne reagira prenagljeno. To bo morda prispevalo tudi k večji varnosti slovenskih vojakov v Afganistanu. Slika pa se utegne precej obrniti v drugem kontignentu, ki bo v Afganistan prišel pol leta kasneje. Tega bo vodil polkovnik Miha Škerbinc Barbo, ki ima precej drugačen sloves. Svojo nrav je pokazal tudi s tem, ko je na pripravah za operacijo na Kosovu na Madžarskem streljal na jelena, nakar je pred vojaki v uniformi poziral s kadavrom jelena na pokrovu motorja vojaškega vozila.

Napetost in agresivnost, ki so jo s svojim ravnanjem kazali pripadniki njegovega bataljona pred leti na Kosovu, so si tamkajšnji prebivalci zapomnili do današnjih dni, čeprav so naslednji kontingenti poskušali popraviti „agresivno“ podobo slovenskih vojakov. A s takšnim poveljnikom bodo nadrejeni ameriški poveljniki verjetno bolj zadovoljni, saj potrebujejo vse več vojakov za krvave boje v afganistanskih gorah.

Ti skoraj gotovo čakajo pripadnike Slovenske vojske. Od oktobra naprej bodo namreč nastanjeni v mestu Shindand na jugozahodu Afganistana. Ker so tokrat v mednarodni operaciji brez nacionalnih omejitev, jih bodo lahko ameriški poveljniki poslali v boj, kamor koli bodo želeli.

Tako kot so leta 1865 za interese brata Franca Jožefa in mehiškega cesarja Maksimiljana II v Mehiko odšli kranjski soldati, „Meksikajnarji“ so jih imenovali, danes v Afganistan državni vrh v pravo vojno za ameriške interese znova pošilja slovenske fante.

Skoraj vsi „Meksikajnarji“ so padli tisoče kilometrov stran od domovine. Ali se bodo živi in zdravi ter brez psihičnih posledic iz današnje vojne vrnili tudi „Afganistajnarji“, pa bomo še videli.

Blaž Zgaga