Vest

Dandanašnji ”dedci” smo v povprečju dokaj blede podobe nekdanjih dvonožnih godrnjavih kosmatincev. S povprečnim ”kopalničnim” časom, ki je primerljiv z dosežki lepših pripadnic naše rase (čas za slovo od telesnih izločkov ni vštet), vedno večjim odstotkom neporaščenih telesnih površin in sumljivimi garderobnimi navadami, smo svetlobna leta oddaljeni od pionirjev, ki so si neugledne in neprijazne kotičke sveta pokorili zgolj s pipcem, zarjavelo skodelo, škatlo vžigalic in svojim najzvestejšim prijateljem. Pri čemer kriterijem slednjega ustreza katerikoli omiljeni ‘’sodonožni” organizem (lahko tudi lihonožni, če se odlično razumete s kapitanom Kljuko) ali vaša najbolj priljubljena ”kolesasta” anorganska kreatura … in to pot smo se lotili ”kolesaste”.

Moto Guzzi V7 Cafe Classic gotovo odseva kanček nekega romantičnega obdobja. Kar predstavljam si našega pradedca ob kakšni zaprašeni magistralki, kako v hladnem jutru otrka zamaščen spalni žakelj, s šilcem krepkega malce razredči ustno floro in favno, posreba preostanek postane kave, z zarjavelim pipcem simbolično poštreglja obrazno strnišče, zbrca uborni ostanek nočnega ognja in se malce krmežljavo v smislu ”boš kresnil ali ne” ozre proti štiritaktnemu soborcu. Tam, za grmom se v jutranji zarji svetlika Guzzijev Kofetar. Dvokolesnik z rahlo muhastim 750-kubičnim zračno hlajenim dvovaljnikom, ki z zasilnimi trosteznim katalizatorjem zmore izkašljati emisije vredne norme Euro 3, vonj po naftalinu pa pričara ročica za hladen zagon motorja. Trmoglavo navezo klokotajočega ”V-Twina” in 5-stopenjskega menjalnika bi težko označil za uglajeno … prej trdobučno vztrajanje pri lastnem prepričanju, pospremljeno z dobršno mero vibracij in trenutkov, ko se zdi, da bo hudimana reč preprosto ”crknila” … pa jo potem v zadnjem trenutku odklokota nazaj na delovne obrate. Oživljanje dobrih 35 kW oziroma 49 mul včasih vsekakor ni bilo lahko opravilo … bilo je pa na moč zabavno. Najprej nadlegovanje vzvoda za hladni zagon, ki mu sledi možato skakanje po zvodu za vžig … in dasiravno je celotna procedura na moč zabavna, ima to neugodno lastnost, da se zna zavleči … in tu pride na vrsto drobcena potuha 21. stoletja – električni zaganjalnik! Nekajsekundno nadlegovanje čarobnega gumbka in časovno potovanje v 60-ta leta prejšnjega stoletja se lahko prične. V7 boste doživljali z vsemi vašimi čuti … tudi z onimi, za katere sploh niste vedeli, da jih imate. Prijetno stresanje dvovaljnika ob dodajanju plina, prikupno pokašljevanje in klokotanje v prostem teku, edinstveno rohnenje ob priganjanju in ena sama robata lepota. Sedež je, kot se za pravega volka samotarja spodobi, namenjen izključno eni osebi … če vam dama oz. dedec resnično toliko pomeni, da ga/jo je vredno vlačiti s seboj, se vas bo pač trdno oklepal/a sedeč na zakrnelem približku poševne sedalne površine. Početje je seveda nezakonito, vendar si pravi pustolovci to včasih lahko privoščijo.

Položaj za krmilom je nastopaško-dirkaški – ravno prav pokončen, da vas po 100 kilometrih še ne pograbi ”heksnšus” in ravno prav zleknjen preko rezervoarja za gorivo, da majica, ki kuka izpod usnjene jakne graciozno plahuta. S tem se športno poslanstvo Cafe Racerja nekako konča. Je pač tako, da z njim ne boste brusili kolen in prašili riti prepotentnim mulcem z japonskimi super-mlinčki. Z njim boste pač … preprosto karizmatični. In karizmatičnim mirno pripada pravica, da se parkirajo pred bližnji lokal, se ravno prav brezbrižno naslonijo na moped, malce ravnodušno, pa vendar na moč preudarno žvečijo kak pirotehnični tobačni izdelek in s privzdignjeno obrvjo izražajo prezir nad zafrustriranimi uporabniki motoriziranih prevoznih sredstev, ki brezglavo švigajo mimo. Z Guzzijevim Cafejem ste ”kul” brez nepotrebnega dokazovanja.

Cena za vrnitev v svet črno-bele romantike in briljantine znaša pol deveti tisočak. Vaš bo svet klasičnih cestnih Robin Hoodov, ki so neobremenjeno namrščeni drveli novim dogodivščinam naproti … ali pa zgolj v službo ali do bližnjega lokala. Ah ja, novopečeni lastniki pa se kar navadite na ‘’semaforizirane” dialoge tipa:

”Majstr, kok je pa tale reč stara?”
” … pa v bistvu je čist nov …”
” … aja? Kaj pa je to zaen stroj?”
”am … Moto Guzzi …”
”Aha … fajn zadevščina, ni kej …”

___________________________________
Hvalimo
+ karizma motocikla
+ do potankosti pristen retro paket
+ vpadljivost

Grajamo
- enojni sedež
___________________________________
Tehnične karakteristike
Vrsta agregata
4-taktni 90° V-Twin
Prostornina (ccm)
744
Največja moč pri vrt./min.
35,5 kW pri 6.800 vrt/min (48,8 KM)
Največji navor pri vrt./min.
54,7 Nm pri 3.600 vrt/min
Zagon
Električni
Vbrizg goriva
elektronski
Mere dolžina/širina/višina (mm)
2185/800/1115
Medosna razdalja (mm)
1449
Menjalnik
5 prestav
Višina sedeža (mm)
805
Teža (kg)
182
Posoda za gorivo (l)
17
Pnevmatike – spredaj
Metzeler Lasertec 100/90 – 18 56H TL
Pnevmatike – zadaj
Metzeler Lasertec 130/80 – 17 65H TL
Cena testnega motocikla (v EUR)
8.990,00
Uvoznik
Avto Triglav d.o.o
Spletna stran
www.motoguzzi.si

Aleš Majerič
Več fotografij in ostalih testov najdete na portalu Car&User