3. september, 2010 | Rok Kralj

Domišljijski forum

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Pred dnevi se je na Bledu končal strateški forum z naslovom Svet v naslednjem desetletju, kar je vsekakor zelo pomembna tema. A kaj novega nam je ponudilo približno 400 udeležencev foruma iz ”diplomatskega, političnega in akademskega življenja” (Dnevnik)? Kaj nam o svetu v prihodnjem desetletju lahko pove bivši ameriški državni sekretar, ki je »iznašel opravičilo« za iraško morijo; kaj nam lahko povejo slovenski politiki, ki se v zadnjem času ukvarjajo predvsem z razgradnjo socialne države in kaj različni drugi »strateški« strokovnjaki, ki pogosto zgolj grejejo svoje udobne fotelje?

Razprave so tekle o naslednjih temah: Inovacije ključ za izhod iz gospodarske krize, Internet res spreminja vse!; Potrebno je ohraniti optimizem pri reševanju problemov, ki se nam danes zdijo nerešljivi (Colin Powell); Voda kot presečna tema aktualnih globalnih izzivov itd. Gre sicer za skrajno pomembne zadeve, a zdi se, da gre bolj za razprave zaradi razprav, brez kakršnihkoli zavezujočih sklepov in konkretnih rešitev.

Če bi vsi ti politiki, diplomati in akademiki imeli resen namen, bi najprej temeljito razmislili, kaj sploh pomeni nastopiti na srečanju, ki se imenuje ̔strateški̕. Starogrška beseda strategos ̔vojskovodja̕ je zloženka iz besed stratos ̔vojska̕ in ago ̔vodim̕ (iz Etimološkega slovarja; Marko Snoj). Strategija torej dobesedno pomeni voditi nekoga (ne samo vojsko). Dober strateg oziroma voditelj najprej razmišlja o viziji oziroma ciljih, ki jih želi ali mora doseči in na njihovi podlagi oblikuje konkretne rešitve, kako jih uresničiti. Vendar ni potrebno, da vse naredi sam, temveč, da poišče in prisluhne najboljšim svetovalcem, ki imajo dobre ideje.

A sodobni politični in ekonomski strategi oziroma voditelji nimajo teh značilnosti, nimajo niti prave vizije niti ne poznajo pravih rešitev, sploh pa ne znajo prisluhniti pravim svetovalcem, kajti v nasprotnem primeru slovenski predsednik Danilo Türk na Bledu vsekakor ne bi izjavil: ‟Potrebujemo novo domišljijo pri iskanju odgovorov o izzivih prihodnosti.” Strategija pa vendarle ni stvar domišljije (čeprav je tudi to potrebno imeti), temveč pomeni izdelavo načrta konkretnih aktivnostih – npr. sprejetje nove zakonodaje – in določitev načinov, rokov in »izvajalcev«, ki bodo načrte izpeljali oziroma izvajali. Če bi se vrli »blejski strategi« samo malo ozrli naokoli, bi videli, da obstajajo jasne vizije prihodnjega sveta in kar nekaj dobrih idej ali že povsem dodelanih rešitev, kako se zares soočiti z izzivi naslednjega desetletja in naprej.

Če bi zares želeli spremembe, bi navezali stike s Svetovnim socialnim forumom (World Social Forum), koalicijo številnih nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za bolj odprto in vključujočo družbo. Razmislili bi lahko o pravičnejši porazdelitvi globalnih virov, ki jo zagovarja nevladna organizacija Delitev svetovnih virov (Sharing the World Resources) in ne bi neprestano trosili neumestnih izjav o večji konkurenčnosti kot edinemu pravemu izhodu iz krize (več konkurenčnosti pač samo pomeni še več razlik med bogatimi in revnimi). Povsem resno bi lahko razpravljali o načinu uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka in nedavno razglasitev dostopa do neoporečne vode kot temeljne človekove pravice začeli uveljavljati v vsakdanjem življenju. Številne dobre ideje bi lahko našli v Načrtu B, ameriškega okoljevarstvenika Lesterja R. Browna. In tako naprej.

Osrednji cilj (vizija) vseh teh prizadevanj je jasen: blaginja celotne(!) družbe in ohranitev okolja za prihodnje generacije oziroma trajnostni razvoj človeštva in planeta. Ključna naloga »Blejskih strategov« pa bi morala biti – če bi mislili resno – implementacija teh idej tako na zakonodajnem področju kot na ravni konkretnih aktivnosti in projektov. Vizijo, ideje in (tehnološke) rešitve za resnične spremembe že imamo, nimamo pa sposobnih voditeljev – strategov, ki bi znali vpreči vse te elemente v delujočo celoto.

Tako je Blejski »strateški« forum samo dodatno prispeval k globalnemu segrevanju ozračja, saj so udeleženci prepotovali tisoče kilometrov (z letali in velikimi avtomobili) in se na račun davkoplačevalcev naužili kulinaričnih in geografskih lepot Slovenije. Prej kot strateški bi blejskemu forumu lahko rekli domišljijski forum (če parafraziramo predsednika Turka), saj bo vse izrečeno ostalo predvsem v (skromni) domišljiji njihovih udeležencev.

Rok Kralj

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
21 x komentirano
  • MEFISTO je rekel/-la:

    Manjši lapsus se pa že lahko odpust zaljubljenemu predsedniku.

  • [...] This post was mentioned on Twitter by Vest, Marko Crnkovič. Marko Crnkovič said: Zakaj rabi web medij pet dni, da pokomentira dogajanje? @vestpest: http://bit.ly/cYTeGa [...]

  • Sanja je rekel/-la:

    Strinjam se, to je re domišljijski forum!

  • Ivan Z je rekel/-la:

    Na izteku avgusta se prileže še malo brezplačnega diplomatskega in političnega turizma.

  • NoMercy je rekel/-la:

    kje je oni bizgec, ki je bombo postavil pred Vegrad namesto na Bledu ?!??

  • Forestina je rekel/-la:

    Stari prdci so neki jamrali, Colin pa po bilovsko stresal debilizme za papke ala Ljubica :)

  • Forestina je rekel/-la:

    Henry Kissinger once said that “America’s friendship is more dangerous than it’s enmity”. So what does a nation choose dealing with a superpower? The words of Arundhati Roy need to be kept in mind that “Superpowers do not need friends; they need agents”. What is the function of an agent? Simply to do a bidding.

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042385147

    Če bi želeli moj glas :) bi Zares moral že davno izstopiti iz te paradajzarske vlade, ki rije po Afganistanu.

    Ker v zločinih pač nočem sodelovati.

    Zame ste prepozni, jaz rabim očitno le še Eleno :)

  • cosmo12 je rekel/-la:

    Ali bi bil rezultat foruma manjši , če bi ga organizirali med prebivalci pshihijatrične bolnišnice (strokovno osebje izključeno) ? Vsekakor bi bil forum bolj ekološki in cenejši.

  • Forestina je rekel/-la:

    Mi je pa jasno, da je Janša ob sklepanju poslov za oborožitev Patrij zraven tudi politično podprl politiko Izraela do Palestine. Grdo za videti. Kasneje so žbogarci sicer spremenili stališče, a kaj jim pomaga ko to ne velja za ameriške naftne vojne in minister še kar blodi o Al Kaidi.

  • konec je rekel/-la:

    kupi in kupi papirjev , dokumentov, besedičenja in teorij…………..če pa želiš zvedeti KOLIKO je ta forum stal in koliko je vsak ZASLUŽIL …….pa od nikoder noben PODATEK

  • Delavček je rekel/-la:

    Naj si pogledajo resne probleme ljudi na http://www.vsinaboljsem.si potem pa začnejo “strateško” razmišljat ;)))))))))))))))

  • Forestina je rekel/-la:

    To je solidarnost iz preračunljivosti

    Ponosni pucfleki imperija

    http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042385338

  • Grk je rekel/-la:

    Forum: mejmo se fejst, dokler se lohka. Zakljucek? Ugotovil so , da se tud nadaljnih 10 let majo lohka fejst.

    • Forestina je rekel/-la:

      Očitno stratege domišljija straši :) ni smešno :)

      Prebliski, ta besni :)

      Čas ko delfini letijo v nebo je pač žalosten čas. Tudi obletnice.

      A in N sta mi bila ljuba. In ne verjamem v naključja.

      I wish that the Film Development Council of the Philippines would understand the value of the money they’re given and consider going to Paris and spending five million of their 25 million allotment for a showcase given by a young festival as an investment, and not just a vacation.

      ⊲ I hope they support filmmakers with finished work to go abroad to festivals for the pride they bring their country—I wish instead they would support their films locally, and help them get seen by larger Filipino audiences.

      ⊲ I cry for the loss of Manuel Conde’s Juan Tamad films.

      ⊲ I cry for a country that can’t convince a single Filipino-American who owns the only known print of Conde’s Genghis Khan in its original language to return (i.e. sell) the film back to his mother country.

      ⊲ I cry for the generations of Filipinos, myself included, that can no longer see Gerry De Leon’s Daigdig ng Mga Api, and instead have scans of movie ads to admire on the internet.

      ⊲ I mourn a heritage that has allowed the prints of Mario O’Hara’s Tatlong Taong Walang Diyos and Peque Gallaga’s Oro, Plata, Mata to turn flush sepia through neglect.

      ⊲ I cry for a Union and University of the Philippines that conspire in apathy to let the master negatives of treasures produced by Bancom to rot in rooms only air conditioned half the day and in cans untouched for years and years.

      ⊲ I pray for a Senator or Congressman to take the courageous step of drafting a bill to help establish a National Film and Sound archive.

      ⊲ I pray a city government or even enterprising and concerned theater owners will consider settings aside 50 centavos or a peso of a ticket to go toward the preservation of our national audiovisual heritage. There have been flood taxes siphoned from movie tickets. For crying out loud, this should be easy!

      ⊲ I wish Cinemalaya which, thanks to the media and government mileage behind it has a great festive excitement, would actually put their efforts in service of Philippine cinema, and not in their own self-involved attempt to start a micro-industry.

      ⊲ I wish filmmakers would stop listening to Robbie Tan.

      ⊲ I wish Cinema one, which often produces better films than Cinemalaya, would actually give filmmakers some rights to their work and stop swindling them.

      ⊲ I wish Lav Diaz had larger budgets to maneuver and shoot with.

      ⊲ I wish Raymond Red would get to make Makapili and return to making fantastic shorts in the experimental mode.

      ⊲ I wish Mike De Leon would make another movie. . . . Please . . . we need it.

      ⊲ I wish Roxlee would get enough money to buy the time to make an animated feature.

      ⊲ I wish everyone would buy a copy of Nicanor Tiongson and Cesar Hernando’s The Cinema of Manuel Conde.

      ⊲ I wish there were more books on Philippine cinema.

      ⊲ I wish there were a series of classic screenplays that would get published.

      ⊲ I wish Cinefilipino would have put out Maalaala Mo Kaya with the reels in the proper order.

      ⊲ I wish Cinefilipino would have put our their Brocka titles with just a little bit of care and affection, providing some writing on the film or some features, and didn’t just throw them out there to earn.

      ⊲ I wish Nestor Torre would open his eyes . . .

      ⊲ I wish the Manunuri books on Philippine cinema in the 70s and 80s would go back in print.

      ⊲ I wish the Manunuri actually cared about Philippine cinema today.
      ⊲ I wish the Manunuri actually reviewed films instead of just giving out awards.

      ⊲ I wish the Young Critics Circle were actually young.

      ⊲ I wish the Young Critics Circle were actually critics.

      ⊲ I wish Francis “Oggs” Cruz, Richard Bolisay, and Dodo Dayao would get space in the broadsheets, because they’re far more interesting than anyone writing regularly there today.

      ⊲ I wish Noel Vera would move back.

      ⊲ I wish Hammy Sotto was still alive.

      ⊲ I wish Hammy Sotto’s manuscripts would get published.

      ⊲ I wish Jo Atienza was still in Manila.

      ⊲ I wish we had a fully supported Film Museum.

      ⊲ I wish we had a Cinematheque.

      ⊲ I wish the UP Film Center had better seats and showed good films.

      ⊲ I wish more non-filmmakers from the Philippines would get to travel to festivals.

      ⊲ I wish film were taught in high schools.

      ⊲ I wish Teddy Co would get the recognition that he deserves for his selfless work.

      ⊲ I wish Teddy Co would write more, as his ideas deserve to be recorded.

      ⊲ I wish co-ops would co-operate.

      ⊲ I wish Khavn De La Cruz would get to make his musical EDSA XXX.

      ⊲ I wish the Max Santiago feature would get made, and that shorts would finally come to my hands on DVD (Hi Marla!)

      ⊲ I wish Tad Ermitaño never stops writing and playing in his cave.

      ⊲ I wish Lourd De Veyra continues writing on actors and cinema.

      ⊲ I wish Raymond Lee UFO successes.

      ⊲ I wish we had more regional feature films and more support for regional filmmakers.

      ⊲ I wish everyone would watch When Timawa Meets Delgado.

      ⊲ I wish someone would lower MTRCB rates for screenings fees, especially for festivals.

      ⊲ I wish someone, anyone, would make a good, thought-provoking film about the Philippine upper-class.

      ⊲ I wish Ketchup Eusebio would get more leading roles.

      ⊲ I wish Elijah Castillo gets to do a lot more films, soon.

      ⊲ I wish Cesar Hernando would get to transfer Botika, Bituka.

      ⊲ I wish filmmakers had some integrity and told Viva to screw themselves when offered another exploitation film.

      ⊲ I wish more people could see the film Bontoc Eulogy.

      ⊲ I wish Vic Del Rosario wasn’t presidential advisor on Entertainment, given the shlock they produce, and, yes, that includes the films which starred First-Son Mikey Arroyo.

      ⊲ I wish Star Cinema would stop . . . just stop.

      ⊲ I wish there was a film library that people could go to and read books on cinema.

      ⊲ I wish the MMFF wasn’t handled by the same people who install public urinals (admittedly useful).

      ⊲ I wish the MMDA didn’t call those circles and boxes Art.

      ⊲ I wish that MMDA Art wasn’t so much better than every MMFF film.

      ⊲ I wish Philippine cinema all the success in the world . . .