Vest

Pred časom se je v javnosti oglasil Odbor za obrambo visokošolskega in raziskovalnega dela, ki nasprotuje, kot pravijo, privatizaciji in komercializaciji znanosti. Konec prajšnjega tedna jim je odgovoril minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Nato je ministru odgovoril Odbor, ki še vedno zbira podpise pod peticijo. Argumente odbora in ministra si lahko na Vesti preberete na enem mestu.

Peticija Odbora za obrambo visokošolskega in raziskovalnega dela
Za kvaliteten in socialno pravičen doktorski študij – proti privatizaciji in komercializaciji znanosti

Rektorjem, dekanom in dekanjam javnih visokošolskih zavodov
Vladi RS

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo tik pred začetkom študijskega leta korenito spreminja sistem sofinanciranja doktorskega študija. Sofinanciranje bodo izgubili tudi študenti in študentke, ki so se vpisali že v prejšnjih letih in z drugačnimi podmenami. Prva informacija o spremembah je bila objavljena 19.7.2010 pod rubriko »Pogosta vprašanja« na spletni strani ministrstva, prve konkretne informacije o novih shemah pa šele po poteku roka za vpis. To kaže na skrajno aroganten in prezirljiv odnos do študentov in študentk, celo do tistih, ki so že nekaj časa del akademske skupnosti.
Ministrstvo uvaja »inovativno shemo« financiranja, shema mladih raziskovalcev pa v gradivu, ki so ga 31. 8. 2010 predstavili javnosti, omenja mimogrede in brez jasnih zagotovil glede prihodnjega obsega. Poleg tega priložene statistike zavajajo: ministrstvo z navedbo o povečevanju števila sofinanciranih doktorskih študentov prikriva dejstvo, da je bil znanstveni magisterij medtem ukinjen. Obseg sofinanciranja realno upada, nove sheme pa so časovno omejene do leta 2013 in ne predvidevajo nikakršne stabilnosti.

Z novo shemo financiranja, ki so jo avtorji poimenovali »inovativna« (in sploh ne »inovacijska«!), država nesprejemljivo posega v 1) vsebino in 2) organizacijo univerzitetnega študija na najvišji ravni. V obeh razsežnostih je sklicevanje na »večjo avtonomijo univerz« dvolično:
1) Shema priznava samo dve študijski panogi: »gospodarstvo« in »reševanje aktualnih družbenih izzivov«, pri čemer si država dovoljuje univerzam neposredno narekovati seznam študijskih tem, ki so po njenem prepričanju aktualne. S tem država
- odpravlja znanost kot avtonomen javni proces;
- na podlagi arbitrarnih političnih ocen o »aktualnosti« izloča neaplikativne znanosti, tudi temeljne naravoslovne raziskave, zlasti pa humanistiko ter teoretsko družboslovje in družbeno kritično refleksijo. To so področja, katerih razvojni in civilizacijski pomen ni merljiv z všečnostjo vsakokratni politiki. »Neaktualnost« teh področij je pogosto ravno v tem, da ovirajo in omejujejo »aktualne« interese političnih in ekonomskih grupacij.
2) Država z omejevanjem števila mentorstev posega tudi v notranjo organizacijo doktorskega študija (delež študijskih stopenj v okviru pedagoške obremenitve mentorja), poleg tega pa s tem študente in študentke omejuje pri izbiri ožjega področja. To je še posebno krivično na področjih, ki so kadrovsko podhranjena.

Od vlade RS odločno zahtevamo, da umakne »Inovativno shemo«, opusti politično podrejanje vsebine akademskega študija aktualnopolitičnim in kratkoročnim ekonomskim interesom in vključi financiranje vseh stopenj študija in vseh disciplin v stabilno in enotno financiranje univerz. Od javnih visokošolskih zavodov pa pričakujemo, da ne bodo popuščali političnim pritiskom in socialno neobčutljivemu koristoljubju. Primer koprske Fakultete za menedžment je nazoren dokaz, da trženje univerzitetnih nazivov vodi v degradacijo študija. V kriznih razmerah bi bilo prav, da bi fakultete večino sredstev za promocijo programov in reprezentanco preusmerile v štipendiranje študentov in študentk, ki imajo slab socialni položaj in nadpovprečen študijski uspeh. Načrtno prenašanje bremena krize na najšibkejši in najobetavnejši del prebivalstva je kratkovidno in neodgovorno
Visoko šolstvo potrebuje vsebinsko in organizacijsko avtonomijo ter dolgoročno stabilna sredstva, saj se samo tako lahko posveti svojemu bistvenemu poslanstvu, ustvarjanju in posredovanju znanja. Če drži domneva MVZT, da je doktorski študij preveč množičen, bodo odgovor na to našli visokošolski zavodi sami. Pri tem naj za temeljni kriterij postavijo kvaliteto in ravnotežje med disciplinami, ne pa premoženjskega stanja študentov in študentk.

Podpisani  zahtevamo takojšnji umik »Inovativne sheme« in začetek najširše nove razprave, v katero bodo vključeni tudi neposredno delujoči v univerzitetnem in raziskovalnem prostoru.

V Ljubljani, 5. septembra 2010

Odbor za obrambo visokošolskega in raziskovalnega dela,
Besedilo peticije in podpisi, podpise zbiramo na naslovu: peticija.studij@gmail.com

Podpisniki peticije:

Marko Marinčič, Rastko Močnik, Tanja Poličnik, Anej Korsika, Taja Kramberger, Igor Ž. Žagar, Maja Breznik, Dean Komel, Drago B. Rotar, Rajko Muršič, Asta Vrečko, Darij Zadnikar, Barbara Šega Čeh, Tomaž Gregorc, Nadja Bartol, Aljoša Harlamov, Iza Durjava, Rudi Rizman, Zdravko Kobe, Ema Perme, Boris Vezjak, Gašper Kralj, Matej Klarič, Ana Ješe, Ana Plestenjak, Boris A. Novak, Vid Snoj, Maja Dolinar, Dušan Plut, Urška Repinc, Manja Kisner, Jure Vuga, Bojan Borstner, Polona Pečnik, Matjaž Ličer, Mojca Ramšak, Matija Potočnik Pribošič, Sabina Jelenc Krašovec, Zala Primc, Gal Kirn, Lilijana Burcar, Barbara Peklar, Luka Zevnik, Andraž Mali, Boštjan Nedoh, Jerneja Brumen, Gregor Cerjak, Miha Robežnik, Karmen Teržan Kopecky, Edvard Protner, Joso Vukman, Erik Božič, Špela Sajovic,Barbara Krasnik, Zdenka Kodelja, Leila Al Shammary, Aljaž Vindiš, Friderik Klampfer, … Radical Education Collective

-

-

Odgovor ministra visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

V peticiji, ki jo je pripravil Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, avtorji navajajo, da Ministrstvo za visoko šolstvo znanosti in tehnologijo (MVZT) tik pred pričetkom študijskega leta korenito spreminja sistem sofinanciranja doktorskega študija. MVZT novo shemo uvaja po dolgem in skrbnem načrtovanju ter obveznem (gre za evropska sredstva) usklajevanju z drugimi organi (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, MF…) ter – seveda - v sodelovanju z univerzami. V peticiji avtorji zavajajo podpisnike in javnost, da bodo sofinanciranje izgubili študenti in študentke, ki so se vpisali že v prejšnjih letih. Trditev namreč v celoti ne drži. Na MVZT smo s posebno pozornostjo novo shemo pripravili tako, da bomo omogočili sofinanciranje vsem tistim doktorskim študentom, ki so že v sistemu in so v njem napredovali skladno s pogoji univerz – torej vsem študentom, ki se bodo vpisali v drugi ali tretji letnik študija. Še več, tudi ti študentje (in študentje, katerih fakultete doslej sploh niso uveljavljale možnosti subvencioniranja šolnin) bodo lahko kandidirali tudi za financiranje celotne šolnine in dodatnih življenjskih stroškov, kar do sedaj ni bilo možno za nikogar. Študenti, ki se šele vpisujejo na doktorski študij, bodo izbrani na podlagi njihove raziskovalne ideje ter akademske ocene te ideje s strani edine za to pristojne institucije – univerze. Delež teh sofinanciranih študentov se ne bo zmanjšal. Mimogrede: subvencionirane šolnine je bilo doslej deležna polovica doktorskih študentov.

Nadalje avtorji navajajo, da je bila prva informacija o teh spremembah objavljena 19.7.2010 pod rubriko »Pogosta vprašanja« na spletni strani ministrstva, prve konkretne informacije o novih shemah pa šele po poteku roka za vpis. Tudi to ne drži. Informacije o tem, da se pretekli način financiranja ukinja, torej vsakoletno podaljševan sklep Vlade iz leta 1998, smo posredovali že od pričetka leta. Prav tako smo o novi shemi informirali Rektorsko konferenco RS maja letos, natančneje pa se z univerzami usklajujemo od pričetka julija, ko smo uspeli doseči, da bodo lahko avtonomno v vlogi »agenta« razpolagale s temi sredstvi iz EU skladov. Sogovornik MVZT so lahko samo univerze, ne pa njihove organizacijske enote – fakultete, kjer je očitno v posameznih primerih, o katerih se govori zadnje dni, prihajalo do dezinformacij. Dokončno je bila shema dorečena in s strani MVZT objavljena 31. avgusta 2010.

Že celoten prvi odstavek peticije torej ignorira evidentna dejstva in s tem zavaja študente in študentke ter tudi mnoge podpisnike.

Pa pojdimo naprej. V drugem odstavku avtorji očitajo MVZT, da je bila shema mladih raziskovalcev na tiskovni konferenci le omenjena. Povedano je bilo vse, kar je bilo potrebno. Jasno smo navedli, da shemi mladih raziskovalcev in mladih raziskovalcev v gospodarstvu ostajata in da se bosta v prihodnje harmonizirali z novo shemo subvencioniranja šolnin. Prav tako je razpis za MR-je za novo študijsko leto že zaključen, kandidati izbrani (in sicer v večjem številu kot v preteklosti), zagotovljena pa bodo tudi zadostna sredstva.

Avtorji naprej pišejo, da pri podatkih MVZT zavaja, saj naj bi prikrivalo dejstvo, da je bil »znanstveni magisterij« med tem ukinjen. To precej »staro« informacijo smo v gradivu jasno napisali in celo predstavili podatke, koliko sredstev je namenjenih za drugo študijsko stopnjo. Tretja študijska stopnja je po zahtevnosti enaka prejšnjemu doktorskemu študiju ter vodi k enaki ravni izobrazbe. Morebitna trditev, da je študij na tretji študijski stopnji enak prejšnjemu znanstvenemu magisteriju, ne drži in ne more držati. Takšne neprimerne in nekvalitetne doktorske študijske programe bi bilo potrebno nemudoma prekiniti, saj mora doktorski študij zagotoviti pridobivanje najvišjih znanstveno-raziskovalnih kompetenc ter voditi k samostojnemu znanstveno-raziskovalnemu delu. T.i. notranje zagotavljanje kakovosti je naloga univerz, zunanja pa NAKVIS, ne pa MVZT.

V drugem odstavku je zapisano tudi, da shema velja do leta 2013 in ne nudi stabilnosti za naprej. Na MVZT smo jasno poudarili, da gre za nov koherenten sistem financiranja doktorskega študija, ki bo veljal dolgoročno. Vsa sredstva so namenska, in sicer do konca leta 2013, saj se takrat izteče finančna perspektiva, vendar smo jasno povedali, da bomo sredstva po tem letu zagotavljali še naprej. Pri tem dodajamo, da je ravno pretekla oblika sofinanciranja doktorskega študija v resnici predstavljala nestabilen vir financiranja. Visokošolski zavodi so se morali na razpis prijavljati vsako leto znova, študentje pa nikoli niso vnaprej imeli zagotovila, ali bodo prejeli sofinanciranje študija ali ne, in v kakšni meri.

V tretjem odstavku razumemo, da avtorjem ne ustreza naše poimenovanje nove sheme (ki sicer izhaja iz Operativnega programa,s katerim so bila ta EU sredstva pridobljena), in sicer beseda »inovativna« namesto »inovacijska«, saj bi s tem končno dobili vsaj en argument za očitek neoliberalizma. Shema je v resnici inovativna, saj rešuje financiranje tako študentov, ki so že vpisani na doktorski študij, kot študentov, ki se šele vpisujejo; povečuje avtonomijo univerz (in akademskih skupnostim nalaga, da jo vzamejo resno); subvencionira študente in ne fakultet, saj z njo prvič dobivajo možnost tudi doktorski študenti na tistih fakultetah (npr. EF in PF Univerze v Ljubljani), ki se doslej zaradi »šolninskih apetitov« niso vključevale v staro shemo (in so bili v celoti ne glede na socialni položaj zavezani k plačilu polne šolnine, kar doslej ni motilo nobenega odbora…)

Peticija očita MVZT tudi poseg v vsebino in organizacijo doktorskega študija. Toda shema sploh ne opredeljuje študijskih »panog« - ne gre ne za discipline, ne za področja, ne raziskovalne teme. Gre za široko opredeljevanje znanj, ki po zagotovilih univerz zaobjema prav vse znanstvene vede. Sredstva, ki jih namenjamo novemu načinu sofinanciranja doktorskega študija, je bilo moč zagotoviti le iz evropskih razvojnih prioritet, katerih cilj je »vzpostavljanje prilagodljivega in konkurenčnega gospodarstva z vlaganji v razvoj človeških virov za pridobitev znanj in spretnosti z usposabljanjem, izobraževanjem, štipendiranjem ter povezovanjem gospodarske, izobraževalne, razvojno-raziskovalne in zaposlovalne sfere.«  Za to, da smo lahko tako definirana sredstva porabili za namen (so)financiranja doktorskega študija – in to na vseh področjih, se je bilo potrebno uskladiti za širšo in še vedno sprejemljivo dikcijo. Univerze so jasno in tudi javno povedale, da bodo na tak način lahko sofinancirale doktorski študij na vseh področjih kot doslej (ne glede na to, da se nekatera očitno rada samorazumejo kot nekonjunkturna ali neaktualna…).

V nadaljevanju pa šokira pravcata neoliberalna drža samih avtorjev peticije. Slednji očitajo MVZT omejevanje števila mentorstev kot grob državni poseg. Poudarjamo, da doktorski študij ne sme postati dobičkonosna dejavnost izven vseh akademskih meja znanstveno-raziskovalnega polja. Doktorski študij pomeni vrh visokošolskega izobraževanja, zagotavljati mora nov prispevek k znanosti, doktorandom zagotoviti sposobnost za samostojno znanstveno-raziskovalno delo. Mentor mora imeti za svoje študente dovolj časa, da jim lahko nudi primerno podporo. Mentor tako ni le abstraktna ali formalna figura. V Salzburških načelih združenje evropskih univerz samo opredeljuje, da je maksimalno doktorskih študentov na mentorja primerno za izvedbo kakovostnega doktorskega študija od štiri do šest. MVZT v dogovoru z univerzami vztraja na maksimalno petih mentorstvih.

Če bi Vlada RS umaknila inovativno shemo, kot odločno zahtevajo avtorji in podpisniki peticije, potem v letošnjem študijskem letu (so)financiranja doktorskega študija izven shem mladih raziskovalcev sploh ne bi bilo. Verjamemo, da podpisniki peticije niso želeli »načrtno prenašati bremena krize na najšibkejše in najobetavnejše dele prebivalstva.«

Ob tej in takšni peticiji si moramo z vso ostrino zaskrbljeno zastaviti vprašanje, kdo bo branil visoko šolstvo in znanost pred Odborom za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela. Odgovora na to nič kaj retorično vprašanje ne more dati ne država, ne MVZT, ne vodstvo univerz, ampak edino sama akademska skupnost. Upamo, da bo argumentirana javna razprava o novem nacionalnem programu razvoja visokega šolstva od 2010 do 2020, ponudila eno od priložnosti kritično (samo)refleksijo te sfere in njenih ambicij.

Gregor Golobič

-

-

Sporočilo za javnost Odbora za obrambo visokošolskega in raziskovalnega dela

V odgovoru na zaskrbljeno peticijo Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, ki je dosegljiva na strani http://dr-studij.blogspot.com, je minister Gregor Golobič na tiskovni konferenci 8.9. 2010 ob predstavitvi osnutka novega NPVŠ izrecno zagotovil, da bo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sofinanciralo šolnino v višini 50% doktorskim študentkam in študentom, ki se letos vpisujejo v drugi ali tretji letnik tega študija, torej v enakem znesku kot lani. Povedal je: »Dejstvo je, da vsi, in to je bilo tam povedano [na tiskovni konferenci 31.8.2010 ‑ predstavitev Inovativne sheme sofinanciranja doktorskega študija], obstoječi doktorski študentje, od prvega do zadnjega, ne glede na to, kaj je tema njihove doktorske disertacije ali področje, na katerem imajo vpisan doktorat … bodo imeli tudi po novi shemi zagotovljeno sofinanciranje doktorskega študija v višini kot je bilo to doslej, polovice šolnine.«

Odbor poziva ministra Golobiča, naj enako osnovno sofinanciranje uveljavi tudi za študentke in študente, ki se letos vpisujejo v prvi letnik doktorskega študija, in to brez političnega določanja tematskih prioritet. Ministra ob tem tudi prosimo, da zagotovilo v uradni obliki posreduje Univerzam ter jih pozove, naj z njim nemudoma seznanijo svoje članice. Nekatere fakultete, ki so lani sofinanciranje imele, so študentkam in študentom že pred časom začele razpošiljati pogodbe s polno šolnino in celo račune za prvi obrok. Pozivamo jih, naj ta proces nemudoma ustavijo. Zneske študentskih šolnin naj spremenijo v skladu z ministrovim zagotovilom o sofinanciranju. Hkrati ministra pozivamo, naj v najkrajšem možnem času predstavi način sofinanciranja sedanjih doktorskih študentk in študentov.

V skladu z ministrovim zagotovilom bi moralo ministrstvo nameniti dovolj sredstev, da bodo na enak način sofinancirani vsi doktorski študenti in študentke, torej tudi na tistih fakultetah, ki zaradi »šolninskih apetitov« doslej niso izpolnjevale pogojev za sofinanciranje. Od univerz zahtevamo, da višino šolnin na posameznih članicah uredijo centralno, na ravni univerz.

Dolgoročno bo Odbor vztrajal pri zahtevi, naj bo študij na javnih zavodih brezplačen, financiranje univerz pa enotno za vse stopnje. Gornje predloge razumemo kot prvi korak k uveljavitvi oblike financiranja doktorskega študija, ki jo poznajo v številnih evropskih državah. Taka ureditev temelji na dveh dopolnjujočih se načelih: dostopnosti (socialni vidik) in izkoristka intelektualnih potencialov (razvojni vidik).

V zvezi s predlagano shemo pripominjamo, da je treba financiranje študija zelo natančno ločiti od življenjskih stroškov oz. štipendiranja. Ministrstvo lahko spodbuja povezovanje raziskovanja z gospodarstvom s štipendijskimi shemami, to je brez vpletanja v znanstveno avtonomijo univerz.

Za Odbor
Dean Komel, Anej Korsika, Marko Marinčič, Rastko Močnik, Boštjan Nedoh, Barbara Šega Čeh, Igor Žagar

Ljubljana, 12. septembra 2010