Vest

Sporočilo za javnost

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se je v odgovoru na peticijo Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela na svoji spletni strani dne 10.09.2010 izognilo vsem pomembnim vprašanjem in zahtevam peticije, ki jo je doslej podpisalo že več kot 500 posameznikov, večinoma profesorjev in študentov. Zato Odbor od ministra Gregorja Golobiča zahteva naslednja pojasnila.

1) Od MVZT pričakujemo natančna pojasnila o vsebini in kronologiji pogajanj o Inovativni shemi, ki so po navedbah ministrstva potekala že od maja 2010. Zahtevamo tudi razgrnitev razpisnih pogojev Evropskega socialnega sklada in pogojev za porabo sredstev.

2) Minister z ocenami o »neoliberalnem« pohlepu članov Odbora, ki zavračajo državno poseganje v organizacijo študija, namenoma zavaja. Iz peticije jasno izhaja, da se zavzemamo za enotno financiranje študija na vseh stopnjah, to pa pomeni vključitev doktorskega študija, vključno z mentorstvi, v redno delovno obveznost zaposlenih na univerzah. Pogoj za to je zadostno financiranje univerz, ki študij izvajajo. Uporaba evropskih sredstev za financiranje študija je sprejemljiva samo kot dodatna štipendijska shema in v primeru, če socialni sklad ne določa vsebine in organizacije študija. V vsakem primeru naj država zagotovi financiranje študija iz proračunskih sredstev, namenska sredstva za pospeševanje sodelovanja z gospodarstvom pa uporabi namensko.

3) Izjava ministra, češ da se ne spomni, da bi »Odbor kdaj protestiral zato, ker študentje fakultet z višjimi šolninami niso mogli dobiti sofinancirane šolnine«, kaže na slab spomin ali sprenevedanje. V sporočilu za javnost (12.9.2010), objavljenem na spletni strani Odbora in v več medijih, smo jasno zapisali naslednje: »V skladu z ministrovim zagotovilom bi moralo ministrstvo nameniti dovolj sredstev, da bodo na enak način sofinancirani vsi doktorski študenti in študentke, torej tudi na tistih fakultetah, ki zaradi »šolninskih apetitov« doslej niso izpolnjevale pogojev za sofinanciranje. Od univerz zahtevamo, da višino šolnin na posameznih članicah uredijo centralno, na ravni univerz.«

4) Dikcija naslednjega stavka nas spominja na čase, ki si jih nismo želeli ponovno doživeti: »Ob tej in takšni peticiji si moramo z vso ostrino zaskrbljeno zastaviti vprašanje, kdo bo branil visoko šolstvo in znanost pred Odborom za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela. Odgovora na to nič kaj retorično vprašanje ne more dati ne država, ne MVZT, ne vodstvo univerz, ampak edino sama akademska skupnost.« Minister Golobič očitno mojstrsko obvlada kardeljanske bravure in zvesto sledi njihovemu duhu. Vendar je njegovo vprašanje žal povsem retorično. Nikomur, še zlasti pa ne akademski skupnosti, se ni treba braniti pred Odborom za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, saj gre za neformalno in prostovoljno organizacijo, ki ji mediji komaj dovolijo do besede, predvsem pa nima nikakršne izvršilne moči. Se pa Odbor z vso resnostjo in res nič kaj retorično sprašuje, kdo bo znanost in visoko šolstvo branil pred Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je z Izhodišči nacionalnega raziskovalno-inovacijskega programa in Nacionalnim programom visokega šolstva že pričelo rušiti znanost in visoko šolstvo. Za kar ima tudi vso potrebno izvršilno moč.

Predvsem pa od ministra, ki načeluje resorju visokega šolstva in znanosti, iskreno pričakujemo, da se bo opredeljeval do ponujenih argumentov in se ne bo zatekal k cenenim diskreditacijam v želji, da bi ubežal tehtni razpravi.

Za Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela:
Marko Marinčič, Rastko Močnik, Boris Vezjak, Igor Ž. Žagar