29. september, 2010 | Dr. Janez Kolenc

Enake izobraževalne možnosti otrok ?

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Tako sistemska kakor tudi kurikularna reforma javnega sistema edukacije v Slovenije je posebno pozornost namenila prav zagotavljanju različnim vidikom enakih možnosti glede na spol, kar je tudi zapisano v Konvenciji o pravicah otrok. Tako je na samem začetku 2. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) izpostavljeno, da je eden od temeljnih ciljev sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, poleg vzgajanja za medsebojno strpnost, (kot temeljno liberalno vrlino), spoštovanja »drugačnosti in sodelovanja z drugimi« ter »spoštovanje otrokovih in človekovih pravic« tudi »razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov« ter »razvijanje enakih možnosti obeh spolov« (ZOFVI, 2. člen). Poleg razvijanja sposobnosti za življenje v demokratični družbi je zagotavljanje enakih možnosti obeh spolov pomemben indikator demokratičnosti sistema vzgoje in izobraževanja oz. organizacijske kulture šole, ki jo učenci obiskujejo.

Z analizo tistih vprašanj iz vprašalnika o »socialno integracijski vlogi šole«, ki se nanašajo na enake možnosti (ne nujno povezane samo s spolom učencev), smo želeli ugotoviti v kolikšni meri je na ravni organizacijske kulture posameznih šol, ki so bile vključene v raziskavo, spol učencev pomembna spremenljivka oz. koliko je sistemska in kurikularna prenova na ravni vsakdanjega življenja šole uspela zagotoviti enake izobraževalne možnosti.

picture-4

Rezultati na tabeli 1 predstavljajo mnenje učencev o zagotavljanju enakih pravic dekletom in dečkom v šoli (A11). Ugotavljamo, da se je več kot polovica deklic in dečkov strinjala s tem, da na njihovi šoli imajo vedno učenci obeh spolov enake pravice v vseh pogledih.

Ugotavljamo pa, da se odgovori razlikujejo, glede na spol. Največje razlike opazimo pri odgovorih ´velikokrat, ´redko´´in ´nikoli´. 32,7% deklic je menilo, da učenci imajo velikokrat enake pravice (glede na spol). Takšno mnenje je imelo le 11,4% dečkov. Razlika v tem odgovoru je glede na spol kar velika.

Razlika v mnenju deklet in dečkov o zagotavljanju enakih pravic v šoli je opazno tudi pri odgovorih ´redko´ in ´nikoli´: dekleta so se za ta dva odgovora odločale dosti manj, od dečkov. Le 6,2% deklic je menilo, da je v njihovi šoli redko zagotovljena enakost med spoloma in 1,8% da ta pravica ni nikoli zagotovljena. Dečki so v teh odgovorih bistveno odstopali. Namreč, delež odgovorov nikoli in redko je pri njih bil 27,6%! Od tega jih je 13,3% menilo, da je enakost po spolu v njihovi šoli zagotovljena redko; delež tistih, ki so menili , da ta pravica v njihovi šoli ni nikoli zagotovljena, pa je bil 14,3%.

Torej, lahko sklepamo, da med deklicami in dečki obstajajo velike razlike v mnenju o zagotavljanju enakih pravic obema spoloma v njihovih šolah. To pomeni, da naša osnovna šola uvaja pozitivno diskriminacijo glede na spol, saj so deklice veliko bolj od dečkov prepričane, da imajo enake pravice kot oni. V tem smislu naša osnovna šola že deluje kot veliki ekvalizator, ki privzgaja deklicam občutek za enakost med spoloma. V tem smislu, lahko rečemo, da se normativna načela uspešno udejanjajo v praksi. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj nastanejo bistvene razlike med vrednotenjem obeh spolov, ki potem prinašajo diskriminacijo žensk glede na moške tudi v naši družbi.

picture-5

Iz rezultatov na tabeli 2 ugotavljamo, da pri vprašanju A20 o obravnavanju vloge žensk, rasnih in etničnih manjšin v učbenikih, ki jih učenci uporabljajo v šoli, obstajajo razlike med spoloma v vseh odgovorih.

Največje razlike ugotavljamo pri odgovoru ne vem: zanj se je odločilo dva krat več deklic kot dečkov. Iz tega lahko sklepamo, da se veliki delež deklic, kar 29,2%, ni mogel opredeliti do tega vprašanja. Delež teh odgovorov znotraj skupine dečkov je manjši, 15,2%, toda tudi ni zanemarljiv. Iz pričujočih rezultatov lahko sklepamo, da učenci nimajo zadosti informacij o pomenu obravnave vloge žensk, rasnih in etničnih manjšin v njihovih učbenikih in o obsegu teh tem znotraj vsebin učbenikov.

Dosti manjše razlike po spolu opazimo pri odgovoru ´redko´, za katerega se je odločilo 14,2% deklic in skoraj 22% dečkov. Iz tega rezultata lahko sklepamo, da so se dečki, na nek način, bolj upali izkazati svoje mnenje, kot deklice. Največji delež obeh spolov pa se je strinjal, da so omenjene teme velikokrat ali vedno enako poudarjene v njihovih učbenikih. Razlike pri teh odgovorih niso velike.

Tudi to vprašanje nam da vedeti, da je percepcija otrok glede enakih izobraževalnih možnosti precej idealistična in skladna z normativnimi željami države. Povedati je treba, da smo o tem spraševali učence in učenke, ki imajo že izoblikovano formalno logično mišljenje in v tem smislu zaznavajo tudi enakost in neenakost kot kulturni in politični problem.

Ob zgoraj prikazanih podatkih se odpira vrsta vprašanj glede vzgoje naših osnovnošolcev. Predvsem se je treba vprašati ali takšna izenačevalna vloga šole, ki je usklajena z demokratičnimi ideali države, deluje tudi kasneje v življenju in sta predpisana demokratična načela skladna z dejanskimi procesi vsakdanjega življenja državljanov. Naše vsakodnevne izkušnje nas učijo, da se prepad med normativnim in stvarnim ujema z odraščanjem in da je slika enakopravnosti oziroma neenakopravnosti usklajena z realnostjo šele v kasnejših obdobjih našega življenja. Torej, dokler še nimamo političnih pravic, dotlej je naš odnos do politike naiven in idealističen. Politična zrelost se začne šele s pravico do volitev, ta pravica pa hkrati pomeni tudi začetek politične neenakopravnosti. Enake izobraževalne možnosti še ne pomenijo tudi enakih socialnih in političnih možnosti. Šolska in socialna ter politična realnost gresta vsaka k sebi in to je prepad, s katerim smo soočeni.

Dr. Janez Kolenc

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
3 x komentirano
  • R.A.C. je rekel/-la:

    Dejstvo je, da moški dobimo v celotnem izobraževalnem procesu povprečno nižje ocene, kot ženske. Sploh se to lepo vidi potem pri raznih maturah, ko fantovska 3 postane 4 in dekliška 5 postane tudi 4.

    Ampak važno je to, da potem v povprečju dobimo višjo plačo za isto delo :)

  • Forestina je rekel/-la:

    Peter Kraljič je upokojeni direktor in partner svetovalnega podjetja McKinsey & Company, ki je v svoji bogati karieri svetoval številnim multinacionalkam in vladam. Priljubljena tema neprizanesljivega kritika slovenskih vlad vseh barv je konkurenčnost. Več v intervjuju.

    http://www.dnevnik.si/video/6024

  • dado je rekel/-la:

    Da, da, prepad se širi in upamo lahko,
    da kurikularce vse noter čimprej potegnilo bo,
    se nato črički naši sproščeno učili bodo lahko!