Vest

Torej, v Sloveniji je levica, je tradicionalna levica v obliki vladajoče socialnodemokratske stranke, je pa tudi desnica in tudi politična sredina. Seveda bi analiza konstituiranja levice po letu 1991 na Slovenskem zahtevala posebno razpravo, ki se je tu ne bom lotil. Naj pa povem še to, da so deplasirane vse tiste razprave, ki govore da Slovenija ne premore politične levice. Nasprotno in še več. Politična levica je na oblasti in pravo vprašanje, ki iz tega sledi je, ali je politična levica sposobna vladati v smislu levega političnega programa. Torej je vprašanje, ki sledi iz političnega stanja v državi: ali je politična levica (torej socialna demokracija) zmožna uspešno delovati s pozicije oblasti ? Odgovor je po dveh letih vladanja seveda negativen, kar kažejo ankete javnega mnenja in splošna naperjenost prebivalstva do vlade, ki je večinsko negativna. Razlogi za to, so po mojem mnenju naslednji:

a) to je prva socialno-demokratska vlada v Sloveniji po propadu socialističnega sistema in se zato nima kje zgledovati, ter je upravičeno dezorientirana;
b) to je prva koalicijska vlada na Slovenskem, ki jo vodijo socialni demokrati, te izkušnje niso imeli nikoli v zgodovini na Slovenskem
c) zastavljajo se številna vsebinska vprašanja, ki jim socialni-demokrati niso kos:
- število brezposelnih se iz meseca v mesec veča (že blizu 100.000), vlada pa se ni odločno postavila na njihovo stališče (pravice do dela), ampak se loteva reševanja tega vprašanja z običajnimi kapitalističnimi prijemi (socialnimi blagajnami in transferji). Naj tu opozorim na eno izmed zgodovinskih vzporednic, ko je šlo za pravico do zdravstvenega zavarovanja v Nemčiji. Tedaj je v 19. stoletju Bismarck vzpostavljal splošno državno zdravstveno zavarovanje, ki pa so mu takratni socialni-demokrati nasprotovali zaradi njegove premajhne socialne občutljivosti. Saj delavci vendar niso živali. Bismarck je namreč propagiral svoj sistem zavarovanja s sloganom: Kamor ne posije sonce, naj pride vsaj zdravnik. Torej, če bi parafraziral današnje Bismarcke, potem politika vlade do nezaposlenih zgleda takole: Koder ni dela, naj bo vsaj socialna pomoč. To pa je za ponos slovenskega delavstva občutno premalo. Premalo pa je tudi za trdno socialno-demokratsko politično držo.

- Družba se hitro razslojuje in nastajajo čedalje večje razlike med razredi. Če jih postavimo na dohodninsko lestvico od 1-3, potem je jasno, da večino davčnega bremena pade na srednji sloj, ki je že itak proletariziran. Vlada pa nič ne stori za to, da bi raztegnila davčno lestvico in obremenila tiste, ki imajo več, z večjimi davki. Tu je celo skočila v hrbet svojemu ministru, ki je predlagal, takšno, bolj pravično lestvico davkov.

- Socialno-demokratska vlada je v sporu z osnovnimi zahtevami slovenskih sindikatov, ki poleg zgoraj omenjenih pravic, edini ščitijo zgodovinske pridobitve delavskega gibanja v svetu (osemurni delavnik, počitek med delom, plačan bolniški stalež itd.. itd…)

d) Pravi odgovori na socialna vprašanja so socialno-demokratski odgovori, drugače se
z interesi dela in socialnimi težavami začnejo ukvarjati samaritanski desničarji, ki po
logiki stvari itak štejejo nezaposleno delovno silo, kot kolateralno škodo
kapitalističnega izkoriščevalskega sistema. Ne. Tu mora socialna demokracija narediti
rez. Postaviti se mora na stališče dela in delavcev ter priborjenih sindikalnih in
socialnih pravic, skupaj s pravico do upokojitve in pravične pokojnine. V nasprotnem
primeru socialna demokracija zgreši cilj svojega vladanja, to pa je razvoj družbe na
osnovi socialne pravičnosti

Torej, moje mnenje je, da je slovenska levica povezana in je na oblasti. Vprašanje pa je, ali uresničuje svoj levi politični program. Naloga slovenske socialne demokracije je, da uresničuje levi politični program, tudi za ceno izgube oblasti, drugače se bo poleg izgube oblasti morala soočiti tudi z izgubo lastne kredibilnosti.

Zaradi zgoraj povedanega je jasno, da je slovenski politični prostor po mojem mnenju normalno distribuiran na levico, desnico in center in da ni nobenega razloga, da bi se nekdo po sili moral uvrščati v levičarje ali desničarje ali pa sredince. Na osnovi empiričnih dejstev lahko trdimo, da imamo parlamentarni center: 10 (Zares) +6 (LDS) +4 (SLS) (20%), da imamo levico 20 (SD) + DeSUS (6) (26%) in desnico 20 (SDS) + 6 (SNS) (26%). Tam nekje 30% je neopredeljenih, ki pa bi po izračunih dr. Miheljaka, volili podobno porazdeljeno, kot volijo opredeljeni volivci.

Socialni demokrati bi morali začeti vladati na osnovi socialno-demokratskih načel (vsebinskih načel, kot se je zanje zavzel Dušan Jovanovič), drugače jih bo Janša s svojo socialno (tudi delavsko) demagogijo povozil. Potem smo pa spet tam kot pred petimi leti in vse skupaj se bo vrtelo v slabo neskončnost. Če bi socialni demokrati vodili socialno demokratsko politiko, potem bi tudi Zares in LDS lahko vodila bolj radikalno liberalno-demokratsko politiko. Sedaj zahtevati, da bi se volkovi spremenili v jagnjeta in obratno, pa je žal nemogoče. Spomniti se je potrebno zgodovine socialnih in političnih bojev in upoštevati Gramscijevo načelo, da lahko načrtujemo le toliko, kolikor smo že sedaj aktivni. Socialni demokrati pa so bili skoraj tri mesece na dopustu in v jeseni prišli s kopico neoliberalnih ukrepov, ki pa sploh niso premišljeni. Če je Janša morski pes, ki grize vsenaookoli, potem me Pahor bolj spominja na jagnje, katerega kri je taisti morski pes zavohal. V tem sta Pahor in Janša kontingentna in kompatibilna.

Dr. Janez Kolenc