26. november, 2010 | Elena Pečarič

Gluhi, tako informirani, da te kap!

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

G. Aljoša Redžepovič je bil dolga leta sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), tesni sodelavec g. Šuštaršiča pri ožemanju sredstev FIHO, za seboj ima bogato zgodovino[1] manipulacij in izkoriščanja gluhih in naglušnih. A kot se v Sloveniji rado zgodi so ljudje za takšna dejanja še nagrajeni; tako je g. Redžepovič prejel nagrado MDDSZ za življenjsko delo. Bil je tudi član Sveta RTV, a je obdržal še vedno dve zelo pomembni funkciji; je predsednik Nadzornega odbora FIHO in predsednik Nadzornega odbora NSIOS. Sedaj je v pokoju, a nadaljuje svoje delo na ZDGNS kot direktor Spletne televizije za gluhe, kjer je zaposlil tudi svojo hčerko Tino Grošelj. Njegovo mesto sekretarja je zasedel skrbno izbrani Matjaž Juhart, ki sledi tradiciji g. Redžepoviča in že dobro obvlada tehniko, kako se črpa sredstva iz različnih virov za isti namen in se jih porablja za nenamenske namene.

Zanimivo je, da se je v Avdio-video studio in spletno tv od 2003 vložilo 387.526,00 EUR sredstev FIHO, zgolj iz postavke naložb. Člani, gluhi, pravijo, da sploh ne vedo za koga se ta studijo dela. Posodobitev avdio-video studia in spletne tv:
- leta 2003 58.300,00 EUR
- leta 2004 29.100,00 EUR
- leta 2005 12.000,00 EUR
- leta 2006 38.357,00 EUR
- leta 2007 252.969,00 EUR
- leta 2008 56.400,00 EUR
- leta 2008 dod. sred, 85.000,00 EUR
- leta 2009 47.000,00 EUR
- leta 2010 8.400,00 EUR
SKUPAJ 387.526,00 EUR

V začetku letošnjega leta sem prejela v vednost dopis namenjen Direktorju FIHO g. Jugu, »Zahtevek za uvedbo izrednega nadzora nad uporabo sredstev FIHO namenjenih Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije za nadgradnjo avdio-video studia.« V upanju, da se bodo zadeve razčistile znotraj FIHO, dopisa takrat nisem objavila. A seveda do tega ni prišlo; nadzor je bil sicer uveden v sestavi direktorja Juga, sekretarke Brede Oman, zunanje revizorke Barbare Nose[2] in Mateje De Reya, ki je tudi predsednica Komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Ga. De Reya je bila do nedavnega sekretarka Združenje mulitple skleroze Slovenije, kot nam je znano pa isti položaj zaseda v Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije.

Zakaj je ga. De Reya tako pomembna? Ker opravlja delikatno funkcijo razdeljevanja sredstev FIHO invalidskim organizacijam, prav tako zvesto in lojalno, kot je dolga leta to počela, sedaj že (formalno) bivša sekretarka Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, ga. Nevenka Ahčan[3]. Tudi ona se podobno kot g. Redžepovič še ni umaknila iz vpliva nad Zvezo slepih in neusahljivih virov sredstev FIHO, a o tem kdaj drugič. Ga. De Reya noče podpisati revizije, ki je dodobra zrela za kazensko preiskavo, zato pritiska na preostale tri člane, da se izsledki skrijejo. Seveda, pa mora v vsakem primeru priti le-ta v roke g. Redžepoviču, ki je predsednik Nadzornega odbora FIHO. Ali ni zabavno, kako so pravila narejena, da se vse lepo sklene in se nobena nezakonitost ne obelodani? Tisti, ki kradejo tudi nadzirajo in g. Šuštaršič je v vlogi predsednika Komisije za pripravo aktov FIHO poskrbel, da vse ostane v krogu prijateljev.

Prirejeni programi

Že velikokrat sem javno povedala, da so mnogi programi nekaterih invalidskih organizacij zgolj na papirju oz. se jim spremeni ime, pa že zgleda, da je vsebina povsem nekaj novega; lingvistična akrobacija. Razen drugega imena je tudi nemogoče ugotoviti, kakšna je razlika med spletno TV in spletnim časopisom, saj je velika večina prispevkov dobesedno ista. Podobne trike uporabljajo tudi ostale organizacije npr. nekateri vedo povedati, da so imele uslužbenke Zveze slepih in slabovidnih Slovenije dobesedno »šnel kurz« kako si izmišljevati nove vsebine programov, ki so jih prijavljali na FIHO. Potem pa pogledamo še nekaj postavk za programe in opazimo tri programe z zelo podobnimi imeni oz. podobno vsebino (spletna tv, tv oddaja Prisluhnimo tišini, video časopis), kjer prav tako osupnemo ob skupnem znesku prejetih sredstev, zopet zgolj iz sredstev FIHO.

2008 Spletna tv 434.565,51 EUR
2008 Spletna tv 103,95 EUR
2009 Spletna tv 49.957,26 EUR
2010 Spletno tv 50.005,69 EUR
Skupaj 534.632,37 EUR

2008 TV oddaja Prisluhnimo tišini 34.315,39 EUR
2008 TV oddaja Prisluhnimo tišini 7.313,60 EUR
2009 TV oddaja Prisluhnimo tišini 49.553,24 EUR
2010 TV oddaja Prisluhnimo tišini 49.549,53 EUR

Skupaj 134.149,76 EUR

2008 Video časopis 35.530,81 EUR
2008 Video časopis 3.535,50 EUR
2009 Video časopis, video novice 42.803,47 EUR
2010 Video časopis 42.800,23 EUR
Skupaj 124.670,1 EUR

RTV finansira Prisluhnimo tišini

Po dodatne informacije se obrnem na RTV SLO, ker takoj zaslutim, da je oddaja Prisluhnimo tišini v redni shemi televizije, saj je nacionalna televizija dolžna že po zakonu zagotavljati enake možnosti. Iz službe za odnose z javnostjo so nam odgovorili, da je »produkcija oddaje Prisluhnimo tišini v celoti financirana s sredstvi RTV SLO, ZDGNS pa sama financira urednico, ki strokovno vodi oddajo in tolmače znakovnega jezika «. [4]

Zato pokličemo urednico ga. Heleno Rovšek, da jo vprašamo iz katerih sredstev se črpa njena plača, gospa ne želi odgovoriti in nas napoti na sekretarja Juharta. Ta nam pove, da se poleg urednice iz ostalih pridobljenih sredstev plačujejo tudi moderatorji, napovedovalci, novinarji in tolmači. V letu 2010 je ZDGNS zgolj za oddajo Prisluhnimo tišini, za katero na RTV pravijo, da je v njihovi domeni, iz drugih dveh dodatnih virov pridobijo kar 60.249,53 EUR. Ne smemo pozabiti, da gre zgolj za pol urno oddajo dvakrat na mesec. Ponovno se obrnemo na RTV SLO, da dobimo približni vtis plače novinarjev in smo dobili sledeč odgovor: »Novinarji so na RTV Slovenija skladno z novim plačnim sistemom razporejeni v razrede od 31. do 41. razreda plačnega sistema, kar pomeni, da je višina njihove osnovne bruto plače od 1.534,00 EUR do 2.270 EUR.« Torej v vseh primerih pridobljeni znesek daleč presega dejanske potrebe zato oddajo.

Tudi Ministrstva za kulturo financira iste projekte gluhih

Potem pa še opazimo, da ZDGNS letno črpa sredstva iz Ministrstva za kulturo in sicer iz dveh različnih razpisov. Prvi je; Javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin namenjen senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah ter za razvoj tehnične infrastrukture namenjene senzorno oviranim:

2007 66.766,82EUR
2008 68.434,00EUR
2009 69.875,00EUR
2010 69.875,00 EUR
Skupaj 274,950,82 EUR

Razčlenitev po vsebini
v letu 2010
Spletna TV 14.535 EUR
Video časopis-Video novice (lastna produkcija) 11.910 EUR
Razvoj tehnične infrastrukture-namenjeno gluhim v njim prilagojenih tehnikah (nadgradnja obstoječe infrastrukturne opreme) 12.430 EUR
Glasilo iz sveta tišine 20.300 EUR
Tv oddaja Prisluhnimo tišini 10.700 EUR
v letu 2009
Spletna TV 14.535 EUR
Video časopis-Video novice (lastna produkcija) 11.910 EUR
Razvoj tehnične infrastrukture-namenjeno gluhim v njim prilagojenih tehnikah (nadgradnja obstoječe infrastrukturne opreme) 15.360 EUR
Glasilo iz sveta tišine 20.300 EUR
Tv oddaja Prisluhnimo tišini 7.770 EUR
v letu 2008
Spletna TV 11.010,00 EUR
Video časopis-Video novice (lastna produkcija) 14.417,00 EUR
Razvoj tehnične infrastrukture-namenjeno gluhim v njim prilagojenih tehnikah (nadgradnja obstoječe infrastrukturne opreme) 10.391,00 EUR.
Glasilo iz sveta tišine 22.576,00 EUR
Tv oddaja Prisluhnimo tišini 10.040,00 EUR

Razpis za leto 2011 ravnokar poteka in o branju razpisnega besedila smo ugotovili, da je diskriminatoren, saj je pogoj za pridobitev sredstev iz tega naslova, potrdilo o statusu reprezentativne invalidske organizacije za slepe in za gluhe (oz. obe društvi senzorno oviranih). Tako Avtomatično pomeni, da prideta v poštev samo Zveza gluhih in Zveza slepih in so izključeni vsi drugi potencialni prijavitelji. Ko ministrstvo prosimo za pojasnila, mi preprosto pojasnijo, da to počnejo že vsa leta.

Drugi je; Javni razpisi za prednostno usmeritev “Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti”

2008; Zaposlovanje, podpora in usposabljanje gluhih in naglušnih za delo s spletno televizijo 91.202,64 EUR
2009 Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in naglušnih za informiranje v njim
99.744,00 EUR
2010 S prilagojenimi e-vsebinami do boljše dostopnosti spletnih informacij, kulture, večje socialne vključenosti senzornih invalidov ter popularizacija slovenskega znakovnega jezika 100.000,00 EUR

Skupaj 290.946,64 EUR

Tina Grošelj[5], hčerka g. Redžepoviča je zaposlena kot koordinatorica projekta, njena prijateljica mag. Anita Ivačič pa kot vodja implementacije informativne dejavnosti, informiranje in obveščanje za potrebe projekta. g. Redžepoviča pa je mentor obemain ker je v pokoju ima podjemno pogodbo. Uspeli smo izvedeti, da na projektu zaposlene tri gluhe osebe za obdobje enega leta.

V tem razpisu je zanimiv še en detajl; izjava upravičenca sredstev, da »za projekt, za katerega podaja vlogo, »nismo pridobili pomoči iz drugih sredstev državnega ali lokalnega proračuna ali sredstev EU«.

In vsega povedanega je očitno, da gre za podvajanje programov in velike prelive za katere obstaja velik sum, da se ne koristijo v skladu z zakonodajo in pridobljenim namenom. Vsekakor pa to ni konec zgodbe ampak šele uvod v veliko večje osje gnezdo.

Elena Pečarič

Opombe:
1. http://www.razsodisce.org/razsodisce/razsodba_2.php?id=110

http://www.katedrala.si/artman2/publish/Socialna_dr_ava_23/Lobiranje_z_invalidi_in_loterijo_169.shtml

2. Ga. Nose smo večkrat poskušali dobiti na telefon, pustila sem tudi svoj mobitel, a me ni poklicala. Upam, da je priimek Kušar, ki se pojavi v članku Financ poleg imena ga. Nose, zgolj naključje in da ni v zvezi s Štefanom Kušarjem, tajnikom NSIOS

3. Če se spomnite karikature treh opic, je Sveta trojica bila prav v sestavi ga. Ahčan, g. Redžepovič in g. Šuštaršič.

4. Na letni ravni je strošek oddaje (izračunan v skladu z internim cenikom RTVSLO, interne cene resursov in variabilni del) 128.650,00 EUR (od tega interni stroški 91.250,00 EUR, direktni stroški 37.400,00 EUR) , to je za 20 oddaj,  torej za eno oddajo 6432,5 EUR (od tega 1870,00 EUR direktnih stroškov in 4562,5 EUR internih stroškov). Stalna ekipa sodelavcev pri oddaji je: ga. Helena Rovšek, urednica (zaposlena pri Zvezi gluhih in naglušnih), ga. Aleksandra Vokač, režiserka (pogodbena sodelavka RTVSLO), ga. Vesna Križan, tajnica režije (redno zaposlena na RTVSLO), ga. Mojca Šegula, organizatorka oddaje (pogodbena sodelavka RTVSLO), tolmači znakovnega jezika (sodelavci na Zvezi Gluhih in naglušnih).

5. http://www.playboy.si/branje/clanki/joj-mami-bajkerce-grejo/2/

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
82 x komentirano
  • Rider je rekel/-la:

    Tile invalidski šefi pa obvladajo krajo. Skrbijo, da se nasledstvo nadaljuje z enako ali boljšo vnemo!

  • Dimek je rekel/-la:

    Potem pa se čudmo zakaj so gluhi tako slabo izobraženi! Ni čudno, ko pa denar ne gre za njihove namene!

    • REZ je rekel/-la:

      Nč manj niso inteligentni, sam ustrezne pripomočke rabjo. To stane, pol pa postanejo samostojni in se jih ne da več izkoriščat. Bolš, da služjo za mjhn dnar v posebnih delavnicah!

    • handy je rekel/-la:

      REZ, zadetek v polno!

  • zigi je rekel/-la:

    Katastrofa!

  • exalibur je rekel/-la:

    Ja revčki na njihov račun se bogatijo

    • handy je rekel/-la:

      Revija Mag je v članku »Slepi potnik« v rubriki »Bulvar« objavila sliko sekretarja Zveze gluhih Aljoše Redžepoviča, poleg pa zapisala naslednje besedilo:«Sekretar Zveze gluhih Aljoša Redžepovič si rad privošči na njihov račun. Na olimpijske igre gluhih v Melbournu, je odpotoval že 27. decembra, čeprav so se začele šele 5. januarja. S seboj je vzel tajnico, tekmovalci pa zaradi varčevanja niso mogli imeti ob sebi trenerjev in tudi ne zapriseženega tolmača, ki je edini zmožen nevtralnega prevajanja. Nadomestil ga je Redžepovič sam, ko si je odtrgal čas od poležavanja na plaži.«
      TKO DELAJO!

  • Pravica je rekel/-la:

    Če prav zastopim se za isto storitev pridobiva denar na različnih koncih, njihov seštevek pa presega dejansko ceno. In to je stalna praksa v invalidskih organizacijah?

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    Ga. Nose smo večkrat poskušali dobiti na telefon, pustila sem tudi svoj mobitel, a me ni poklicala. Upam, da je priimek Kušar, ki se pojavi v članku Financ poleg imena ga. Nose, zgolj naključje in da ni v zvezi s Štefanom Kušarjem, tajnikom NSIOS

    • Viol je rekel/-la:

      Elena, mislim, da se tale Kušar iz NSIOS pojavlja povsod kjer je v igri denar za invalide. Ne razumem kako ima lahko on tako močno vlogo pri vsem tem in zakaj mu vaš veliki invalid tako zaupa.

    • morales je rekel/-la:

      Daj objavi povezavo do članka na financah!

    • handy je rekel/-la:

      Kušar ma pa povsod prste vmes!

    • Štefan Kušar je rekel/-la:

      Gospodična Pečarič,

      s tem komentarjem ste povedali vse o sebi, prav tako pa tudi tisti, ki bolano komentirate. Poglejte si ta članek (link je objavljen na koncu komentarja EP) in prebrali boste lahko, da gre za Igorja Kušarja.

      Vi ste zavestno naredili manipulacijo in opletali z mojim priimkom, čeprav ste člane poznali, ravno tako njegovo vsebino. Enostavno ste računali na to, da ljudje ne bodo šli prebrat članka in da bodo povezovali moj priimek z delovanjem SOD-a.

      Zavajujoče, kajne.

      Štefan Kušar

    • morales je rekel/-la:

      Preberte si članek. A lahko rečemo, da je vsaj inteligentna, da je napisala takšno opombo, ali je to čisto svinjarjenje:

      “Na današnji seji skupščine Save Re so poleg zamenjave ministra Marka Pavlihe z Urošem Slavincem iz Heliosa [HDOG 317,88 -2,19%] sprejeli tudi odstop Branka Puclja, ki ga je zamenjal Miha Juhart, predsednik strokovnega sveta agencije za trg vrednostnih papirjev . Zdaj ima Sod udobno večino v NS, da zamenjava upravo.

      Upravi, ki jo vodi Dušan Čeč, jeseni poteče mandat, kandidat za novega predsednika uprave pa je Igor Kušar, direktor Soda. Ta uradno odločitve še ni pojasnil, ima pa po zadnjih zamenjavah v nadzornem svetu (NS) udobno podporo. Doslej je imel Sod kot stoodstotni lastnik v NS Save Re namreč samo dva prijazna glasova - Kušarjevega in glas Barbare Nose, Pavliha in Pucelj sta namreč veljala za naklonjena zdajšnji upravi, prav tako tudi dva predstavnika zaposlenih. Samo z zamenjavo Pavlihe se razmere ne bi spremenile, saj Kušar sam o sebi zaradi poslovnika ne bi mogel glasovati. Zato smo v Financah sprva napovedovali, da bo morda odstopil tudi sam Kušar, zdaj pa je - zdi se skoraj kot “namesto Kušarja” - odstopil Pucelj. Možnost podobnih inventivnih zamenjav smo v Financah napovedali že danes.

      Pucelj ne komentira, zakaj je odstopil, povedal je le, da iz osebnih razlogov. Sicer pa je bil Pucelj predsednik NS Save Re od leta 1995 do lani, v organih družbe pa je bil vse od leta 1982 in do danes ni kazalo, da bi mu bilo članstvo v NS zoprno.”

    • Elena Pečarič je rekel/-la:

      Moj komentar je povsem na mestu; gospod Kušar, ki je omenjen v članku bi lahko bil vaš sorodnik. Lahko bi bil, lahko pa tudi ni!

    • Štefan Kušar je rekel/-la:

      Gospodična Pečarič,

      saj v tem je ravno perverznost vašega pisanja in početja. Kakšna je razlika, če bi dotični gospod Kušar bil moj sorodnik????

      Takšno vašo pisanje bi bilo identično mojemu, če bi navrgel v nekem kvazi prispevku obrobno informacijo, češ “morebiti pa gre pri vzpostavitvi delovne skupine po navodilih predsednika vlade Pahorja, ki jo edina od vseh predstavnikov invalidskih organizacij zahteva gospodična Pečarič, za dejanje korupcije, saj se je klavzura največje koalicijske stranke SD odvila v znanem ljubljanskem gostišču Pečarič, katerega lastniki so morebiti povezani z gospodično Pečarič”??

      Mogoče da, mogoče pa tudi ne??

      Štefan Kušar

  • Elena Pečarič je rekel/-la:

    Na letni ravni je strošek oddaje Prisluhnimo tišini (izračunan v skladu z internim cenikom RTVSLO, interne cene resursov in variabilni del) 128.650,00 EUR (od tega interni stroški 91.250,00 EUR, direktni stroški 37.400,00 EUR) , to je za 20 oddaj, torej za eno oddajo 6432,5 EUR (od tega 1870,00 EUR direktnih stroškov in 4562,5 EUR internih stroškov). Stalna ekipa sodelavcev pri oddaji je: ga. Helena Rovšek, urednica (zaposlena pri Zvezi gluhih in naglušnih), ga. Aleksandra Vokač, režiserka (pogodbena sodelavka RTVSLO), ga. Vesna Križan, tajnica režije (redno zaposlena na RTVSLO), ga. Mojca Šegula, organizatorka oddaje (pogodbena sodelavka RTVSLO), tolmači znakovnega jezika (sodelavci na Zvezi Gluhih in naglušnih).

    • bolek je rekel/-la:

      Kdo zdaj plačuje oddajo Prisluhnimo tišini? Ali v celoti RTV, ali FIHO ali ministrstvo? Iz napisanega razumem, da razen urednice, plačuje RTV celotne stroške, potem jim FIHO še enkrat plača več kot pol stroškov in nato še ministrstvo malo doda za sladico!
      Če to ni nateg nas davkoplačevalcev, potem ne vem kaj je to!

    • handy je rekel/-la:

      Ja, to je dobr nateg!

  • kvark je rekel/-la:

    Dobro napisano

  • Kekec je rekel/-la:

    Kaže, da se v zadnjem času novinarji začenjajo zanimati za invalidske zdrahe. Celo POP TV je začel mal migat. Ta teden so vsaj nekaj odkril!

  • Mojkl je rekel/-la:

    Ej Kekec, da ne boš mislil, da so na POP TV začeli raziskovat invalidsko kuhinjo! To je bilo samo za intermeco! Tam nimajo toliko jajc, predvsem pa plačanega interesa, da se zarijejo med invalidske zdrahe. Boš videl, da so s tem zaključili.

  • kvark je rekel/-la:

    Kar nekaj od vas je spraševalo o tiskarni Dan. Vsi pa se sprašujete, kako je kaj takega, kar se je zgodilo z Vašim podjetjem sploh mogoče. V naslednjih vrsticah bomo povedali zgodbo, katero je poznalo zelo malo ljudi. Poznali so jo tisti, ki so bili neposredno vmešani v potop nekoč donosnega podjetja.

    V začetku 20.stoletja, točneje leta 1900, je bil v Ljubljani na Zaloški cesti ustanovljen Zavod za gluhe. Gojenec v tem zavodu je bil g. Ciril Sitar. Gospod Sitar je pred drugo svetovno vojno na Resljevi odprl obrt, pečatnico z istim imenom.

    Po prepričanju je bil socialist. Ko je bila Ljubljana okupirana in obdana z bodečo žico, se je g. Sitar pridružil OF, ter ilegalno ponarejal italijanske in kasneje nemške štampiljke. Te štampiljke pa so se uporabljale pri izdelavi italjanskih in nemških dokumentov s katerimi je bil omogočen beg vseh zavednih Slovencev za časa okupacije. Ker so ga odkrili je bil g. Sitar deportiran v koncetracijsko taborišče. Naj še omenim, da je g. Sitar nosilec partizanske spomenice.

    Po osvoboditvi je bila pečatnica in tiskarna Sitar nacionalizirana. Ker je bil g. Sitar vpliven človek, je dosegel, da so njegovo delavnico z vso opremo in stroji dobili gluhi, se pravi postala je del Zavoda za gluhe na Zaloški cesti. Istočasno pa so se začele razvijati druge gospodarske panoge, ti. gospodarstvo gluhih. Gospodarstvo gluhih v Sloveniji ni bilo opredeljeno z nobenim zakonom, je pa bilo v sestavi Zveze gluhih Jugoslavije-odbor za Slovenijo. V Gospodarstvu gluhih Slovenije je moralo biti zaposleno 50% slišečih, 48% gluhih in 2% ostalih invalidov. Plačevanja davkov je bilo Gospodarstvo gluhih Slovenije oproščeno.

    Leta 1960 Izvršni svet Slovenije sprejme zakon o zaščitenih delavnicah, pride državna revizijska komisija in ugotovi vse nepravilnosti tega sistema. Poglavitna ugotovitev je bila, da so SLIŠEČI IZKORIŠČALI GLUHE. Po razpadu teh gluhih ekonomij se začnejo ustanavljati Učne Delavnice za Bežigradom pri Astri, kjer je zaposlitev našlo veliko število gluhih. Princip delovanja ostane isti, ker pa je vse pod okriljem zakona ima sedaj nadzor država, Zveza gluhih pa kot prestavnica civilne družbe samo sodeluje.

    Zavod gluhih in naglušnih Slovenije ima v svoji sestavi rejniške družine, vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in učne delavnice. Ustanovitelj učnih delavnic je bila občina Bežigrad, ostalo(vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo) je ustanovilo ministrstvo za šolstvo. Učne delavnice so opredeljene kot profesionalni rehabilitacijski center. V njih pa so se gluhi učili in naučili praktičnih poklicov.

    Zavod začne razvijati tezo o skrbništvu gluhih od rojstva do smrti. Ob istem času pa se je vpliv Zveze nad tem področjem skoraj izničil. Prišlo je do rivalstva, ki traja še danes. Zveza ima za sabo Loterijo Slovenije, Zavod pa ima za seboj državo. Razvijeta se dva tabora enega vodi Redžepovič, drugega Karel Desovnik, ki je bil direktor Zavoda. Karel Destovnik je bil na položaj postavljen s strani KP navkljub pomanjkanju potrebne izobrazbe.

    Karel Destovnik se odloči za izgradnjo Učnih delavnic na Vojkovi 74-poleg šole za gluhe. V podporo mu je predsednik IS RS Šinigoj. Sklene pogodbo z SCT in izgradnja se začne. Ker je imel premalo sredstev(sredstev ima toliko, kolikor so bile ocenjene Učne delavnice za Bežigradom; krediti negospodarskim podjetjem niso bili izplačani), izvajalca del tj. SCT pooblasti za pridobitev le-teh. SCT dvigne kredit in izgradnjo konča. Zaledje, ki ga je Karel Destovnik imel pa ga je pustilo na cedilu. SCT se proglasi za lastnika novih Učnih delavnic. Karel Destovnik sklene dogovor o prevzemu 200 invalidov iz SCT-ja. Zvezni izvršni svet(Ante Marković) sprejme novi zakon o podjetjih, kjer je opredeljeno tudi invalidsko podjetje(40% invalidov). Slovenija je sprejela novi zakon o Zavodih 1992. Ta zakon pa je opredelil izobrazbo direktorja. Karel Destovnik izgubi položaj, ki sproži postopek o privatizaciji Učnih delavnic. Nastane TISKARNA DAN. Direktor je nihče drug kot Karel Destovnik…..

  • Lojzerabisluzbo je rekel/-la:

    Štev.: 013-18/2009/51
    Datum: 20. 10. 2010

    ZAPISNIK
    9. seje Sveta Vlade Republike Slovenije za invalide
    (v nadaljevanju Svet), ki je bila v sredo, 14. 10. 2010 ob 10.00,
    v sejni sobi 109 v 2. nadstropju stavbe Vlade Republike Slovenije,
    Gregorčičeva 20, Ljubljana.

    Navzoči člani: Breda Butala, Karl Destovnik, Boris Gačnik, Anton Kastelic, Dane Kastelic, Alenka Kovšca, Miran Krajnc, mag. Marjetica Mahne, Anton Petrič, dr. Luj Šprohar, Boris Šuštaršič
    Opravičeno odsotni: Brane But, mag. Robert Cugelj, Cvetka Cvek, mag. Cveto Uršič
    Ostali navzoči: Tomaž Wraber (Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije) in Viktor Frangež (sekretar Sveta).

    Člani Sveta so 7. 10. 2010 po e–pošti prejeli:
    - Vabilo na 9. sejo Sveta
    - Zapisnik 8. seje Sveta
    - Prilogo zapisniku 8. seje: Pisne pripombe Brede Butala na 4. točko: Analiza državne skrbi za
    invalide, 30.6.2010
    - Pismo dr. Luja Šproharja Vladi Republike Slovenije 3.9.2010 (gradivo k 3. točki dnevnega reda)

    Po ugotovitvi sklepčnosti je Svet pričel z delom.

    Sejo je vodil dr. Luj Šprohar, predsednik Sveta.

    Predlagani in sprejeti DNEVNI RED:

    1. Pregled zapisnika 8. seje
    2. Aktualna dogajanja v invalidskem varstvu (Vlada, Svet Vlade RS za invalide, nevladne organizacije)
    3. Predlog za ustanovitev vladnega Urada za invalide
    4. Razno

    1. Pregled zapisnika 8. seje

    Sekretar sveta je na kratko poročal o sklepih 8. seje Sveta.
    Karl Destovnik je imel pripombo k sklepu 4. točke dnevnega reda: gradivo Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo z naslovom: Analiza državne skrbi za invalide. Predlagal je dopolnitev, da Inštitut pripravi gradivo, ki bo obravnavalo – poleg državne skrbi samo za invalide – tudi za invalide mladostnike. Svet se je strinjal s pripombo.

    Boris Šuštaršič je dejal, da je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) v Državnem zboru sprejet in da se ne strinja s spremembo besedila, po katerem lahko Državni zbor razreši člana FIHO brez soglasja predlagatelja - invalidske organizacije, ki ga je predlagala. Mnenje Borisa Šuštaršiča je, da je takšna sprememba protiinvalidsko dejanje.

    Svet je potrdil zapisnik 8. seje.

    2. Aktualna dogajanja v invalidskem varstvu (Vlada, Svet Vlade RS za invalide, nevladne organizacije) in
    3. Predlog za ustanovitev vladnega Urada za invalide

    Obravnavo je začel predsednik Sveta, dr. Luj Šprohar:
    Dogajanja na področju invalidskega varstva so takšna, da je potrebna ocena stanja na tem področju. Zadnja leta so procesi na področju invalidskega varstva tekli po ustaljenem redu, jedro področja se ni bistveno spreminjalo, rušilo ali diskreditiralo. Sedaj pa so se začele stvari postavljati v svoje nasprotje, nekateri so »izgubili kompas«. Pristojne ustanove ne opravljajo več svojih nalog kot doslej. Posamezno društvo lahko z ustreznimi povezavami preusmeri potek dogajanja v negativno smer. Tudi vlada s svojimi ukrepi in usmeritvami ne deluje vedno v prid večine invalidskih organizacij.

    Dne 16.8.2010 je bil pri predsedniku vlade RS sestanek s predstavniki invalidskih organizacij. V sporočilu za javnost je bilo navedeno, da »so se ga udeležili vsi predstavniki invalidskih organizacij v Sloveniji«, dejansko je bil navzoč le del predstavnikov invalidskih organizacij, med katerimi so bili favorizirani predstavniki nekaj majhnih invalidskih organizacij, z utemeljitvijo, češ da sicer niso dovolj upoštevane. Predsednik vlade je predlagal, da vlada imenuje posebno delovno skupino, ki bo sestavljena iz predstavnikov resornih ministrstev in predstavnikov invalidskih in humanitarnih organizacij, ki bi na podlagi zbranih dokumentov poskušala nakazati posamezne rešitve…

    Ustanovitev takšne delovne skupine je nepotrebna, saj lahko vprašanja invalidskega varstva rešujeta /rešita Svet in/ali Direktorat za invalide. Lahko pa bi to vlogo koordinatorja na področju invalidskega varstva prevzel Urad za invalide, katerega ustanovitev predlaga. Ob tem je predsednik Sveta, dr. Luj Šprohar dejal, da zato predlaga, da Svet združi obravnavo 2. in 3. točke dnevnega reda seje: Aktualna dogajanja v invalidskem varstvu in Predlog za ustanovitev vladnega Urada za invalide.

    Na področju invalidskega varstva so opazni poskusi spreti vsakega z vsakim, da se nekaj dogaja, rešitve pa se odmikajo in/ali spreminjajo, ne vedno v izboljšanje položaja invalidov.

    Mnenja je, da vlada oz. resorno ministrstvo ni ravnalo prav, ko ni šlo v izpodbijanje tožbe v zvezi s študijo Sveta o YHD, društvo YHD pa je po prejemu dosojenega zneska že naslovilo na vlado RS odprto pismo, ki je primer novega napada YHD na Svet in omalovaževanja vlade in resornega ministrstva.

    Politika se je začela preveč vtikati v invalidsko problematiko in poskuša v svojih kratkih mandatih na hitro spremeniti pravila reševanja problematike. Invalidi poznajo svoje potrebe in bodo ostali invalidi do konca svojega življenja, vlada in ministri pa se vsakih nekaj let menjajo, zato takšne hitre spremembe po pravilu dolgoročno večinoma niso v korist invalidov.

    Zaradi povezanosti vsebine 2. in 3. točke dnevnega reda, je Svet obravnaval obe točki skupaj.

    Mnenja v obravnavi:
    - kljub recesiji je denar za zadovoljevanje temeljnih potreb invalidov zagotovljen
    - invalidi, kot velika družbena skupina v Sloveniji, so zadovoljni z doseženo ravnijo invalidskega varstva, kar pa ne pomeni, da se ne bi dalo česa izboljšati
    - če so invalidi zadovoljni z doseženo ravnijo invalidskega varstva, zakaj vlada ni zadovoljna z invalidi ?!..
    - zakon o izenačevanju možnosti invalidov je pozitiven prispevek za izboljšanje položaja invalidov, večina invalidov ga je podprla
    - nepravično do invalidov je, da so pri obravnavi zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v Državnem zboru nekateri poslanci »mešetarili« s pravicami invalidov in dajali negativne ocene o nekaterih invalidskih organizacijah
    - ustanovitev Urada za invalide bi bila koristna za invalide - Urad bi vodil integralno politiko invalidskega varstva v prid vseh invalidov
    - Urad za invalide bi moral biti neodvisen urad, ki bi delal v korist vseh invalidov
    - invalidi potrebujejo jedro, kjer se bodo povezovale niti invalidskega varstva - Urad za invalide bi lahko bil takšno jedro
    - v primerjavi s Hrvaško ima Slovenija boljše invalidsko varstvo, vendar - integracija invalidov je na Hrvaškem večja kot v Sloveniji
    - politika naj se ne vtika v invalidsko varstvo
    - ljudje so o invalidskem varstvu, položaju invalidov in o načrtovanih spremembah na področju invalidskega varstva premalo seznanjeni
    - na sestanku s predsednikom vlade, ki je bil 16.8.2010, bi morale biti vse reprezentativne invalidske organizacije (ki jih je 21) obravnavane enako – izbira vabljenih invalidskih organizacij ni bila verodostojna
    - invalidi imajo marsikdaj občutek, da so družbena skupina, ki je problem slovenske družbe
    - tisti, ki mu je usoda namenila, da bo invalid, je pri nas na slabšem kot tisti, ki mu je usoda namenila, da je del neke druge marginalne skupine (etnična, spolna usmerjenost)
    - vodstvo Sveta naj se sestane s predsednikom vlade Republike Slovenije in ga seznani z mnenjem, da so stališča invalidov premalo upoštevana, in da se dogovori o nadaljnjem urejanju invalidskega varstva, o udeležencih - organizacijah, ki naj bi dejavnost urejali in vsklajevali
    - vsi člani Sveta ne poznajo dovolj obstoječega stanja in nimajo dovolj informacij, da bi lahko sklepali o ustanovitvi Urada za invalide na podlagi gradiva, ki je bilo predloženo za to sejo
    - tokratni predlog za ustanovitev Urada za invalide je prva vzpodbuda, impulz za začetek dejavnosti za ustanovitev urada
    - gradivo za ustanovitev Urada za invalide je treba pripraviti tako, da bo lahko kot uradna pobuda za ustanovitev: pripraviti je treba analizo stanja, predlog potreb, finančne posledice, čas, ki je za to potreben
    - vsako ministrstvo bi moralo pokrivati svoj del invalidskega varstva, Urad za invalide pa naj bo koordinator njihove dejavnosti
    - nekateri invalidi in neinvalidi bodo morali še dojeti, da je demokracija na področju invalidskega varstva pluralizem interesov invalidskih organizacij in posameznih invalidov in vsklajevanje teh interesov
    - invalidi imajo večinoma občutek, kot da se nobena stvar njim v prid ne da urediti
    - v Državnem zboru nimajo invalidi nobenega podpornika, zagovornika njihovih zahtev ali prošenj, kar je znamenje, da je v državi premalo zaupanja v to skupino državljanov
    - ne da vlada ne podpira invalidov, ampak premalo nasprotuje ravnanjem, ki dezintegrirajo invalide in invalidske organizacije
    - pri obravnavi invalidske problematike v matičnem odboru Državnega zbora je bil omogočen nastop predstavniku društva YHD, predstavnikom drugih invalidskih organizacij ni bila dana možnost nastopa
    - v nesoglasju z društvom YHD skušajo nekateri spremeniti žrtev v krivca
    - oblast naj invalide prizna kot socialne partnerje
    - invalidi pričakujejo spremenjen, boljši odnos vlade do invalidov in da vlada s kadrovskimi spremembami ne bo poslabšala dosedanje ravni sodelovanja
    - invalidi pričakujejo tudi boljši odnos posameznih ministrstev do invalidov; primer: dolgoročno neustrezno ravnanje vodstva Zavoda za slepe, minister za šolstvo in šport pa ne ukrepa - z utemeljitvijo, da je zavod avtonomna ustanova
    - Slovenija ima veliko zakonov, ki urejajo invalidsko varstvo, ki doživljajo velike spremembe, vendar invalidi ne vedo, kaj se bo zgodilo po teh velikih spremembah, zato invalidi pričakujejo od vlade, da bo dala jasno razlago načrtovanih sprememb zakonodaje in njihovih posledic
    - Svet vlade RS za invalide mora ohraniti strokovno in splošno raven obravnave invalidske problematike

    Sklep 9.3.

    1. Vodstvo Sveta bo pripravilo uradno pobudo za ustanovitev Urada za invalide, ki bo vsebovala analizo stanja, predlog potreb, finančne posledice ustanovitve, in čas, ki je potreben za ustanovitev in začetek delovanja urada

    2. Vodstvo Sveta se bo sestalo s predsednikom vlade Republike Slovenije z namenom, da:
    - ga seznani z mnenjem, da so stališča invalidov premalo upoštevana,
    - se dogovori o nadaljnjem urejanju invalidskega varstva, o udeležencih - organizacijah, ki naj bi dejavnost načrtovale, opravljale, urejale in vsklajevale,
    - bo dala vlada jasno razlago načrtovanih sprememb zakonodaje in njihovih posledic za invalide.

    Seja je bila končana ob 12.05.

    Zapisal:
    Viktor FRANGEŽ dr. Luj ŠPROHAR
    SEKRETAR PREDSEDNIK

  • Maja je rekel/-la:

    Zakaj cel sistem v družbi temelji na skrbi za invalide? Zakaj se invalidom oz. hendikepiranim ne da možnosti, da se v družbo čimbolje integrirajo? Zakaj invalidske organizacije dobijo denar, zakaj se ga ne da direktno invalidom?Zakaj …

  • Lojzerabisluzbo je rekel/-la:

    Ker je dosedanjim članom sveta 7. 7. 2009 potekel mandat, je vlada na podlagi predloga posameznih ministrstev, strokovnih institucij in invalidskih organizacij 15. 7. 2009 sprejela sklep, da se za novo obdobje štirih let za člane sveta imenujejo:

    •mag. Cveto URŠIČ, predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,
    •Alenka KOVŠCA, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport,
    •dr. Luj ŠPROHAR, predstavnik Ministrstva za zdravje,
    •Anton KASTELIC, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
    •Marjetica MAHNE, predstavnica Ministrstva za finance,
    •Breda BUTALA, predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
    •Boris GAČNIK, predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
    •mag. Robert CUGELJ, predstavnik Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo,
    •Cvetka CVEK, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,
    •Karl DESTOVNIK, predstavnik Skupnosti organizacij za usposabljanje,
    •Brane BUT, predstavnik invalidskih organizacij,
    •Dane KASTELIC, predstavnik invalidskih organizacij,
    •Miran KRAJNC, predstavnik invalidskih organizacij,
    •Anton PETRIČ, predstavnik invalidskih organizacij in
    •Boris ŠUŠTARŠIČ, predstavnik invalidskih organizacij.

  • Lojzerabisluzbo je rekel/-la:

    Na podlagi 20. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 24/2005 - uradno prečiščeno besedilo) je minister za delo, družino in socialne zadeve 1. junija 2005 izdal Sklep o imenovanju in nalogah Projektnega sveta za vprašanja usposabljanja in zaposlovanja invalidov.

    V projektni svet so imenovani:

    1.Tatjana BRUMNIČ SMREKAR, Zavod invalidskih podjetij Slovenije, Ljubljana
    2.Karl DESTOVNIK, Centerkontura d. o. o., Ljubljana
    3.mag. Tatjana DOLINŠEK, Racio d. o. o., Celje
    4.mag. Andrejka FATUR VIDETIČ, dr. med., Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana
    5.Jože KOLEŠA, SŽ – ŽIP d. o. o., Ljubljana
    6.Lea KOVAČ, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Ljubljana
    7.Nace KOVAČ, ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravje, Ljubljana
    8.Miran KRAJNC, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Ljubljana
    9.Barbara MATE, Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
    10.Dominik PRESEN, Zavod RS za zaposlovanje, Ljubljana
    11.mag. Aleksandra TABAJ, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana
    12.Janez VIDMAR, Inštitut RS za rehabilitacijo, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor

  • Lojzerabisluzbo je rekel/-la:

    1. Karl je bil partijski sekretar 2. Tatjani Brumnič, zdej se mi pa sanja zakaj dobi Center Kontura letno od MDDSZ 500.000€ za njim napisane na kožo projekte.

  • Racman je rekel/-la:

    Društva gluhih naj raje omogočijo izobraževanje v okolju slušečih, namesto, da mečejo denar skozi okno!

  • Kim je rekel/-la:

    Ampak se pa znajdejo ta društva! Na vseh koncih fehtajo denar, pol pa dobijo 5x za isto stvar. Važn, da eni in isti pri korit se napajajo, aja še sorodniki pricapljajo!

  • antipolitik je rekel/-la:

    To pa je zunanji nadzor! Vsi glavni iz fundacije in kao zunanja revizorka! Koga majo za norca?

  • dej je rekel/-la:

    Elena, pogumna pa si!

  • uradnik je rekel/-la:

    Saj urad so že imele invalidske org. potem pa so ga ukinili na pobudo SIOS-a, ker g. Šprohar ni bil primeren, a sedaj pa sodelujeta, lepa reč, ne bi raje rekli Urad za prodajanje megle invalidom o inv. organizacijah!

  • Slo je rekel/-la:

    Kaj pa dela Dragica Bac v Nadzornem odboru FIHO? Baje je sedaj namesto Uršiča! Ha, ha, ha, enega ste se rešil, pa pride drug, ki je iz iste šole, samo v drugi preobleki!

  • MEFISTO je rekel/-la:

    NO, MIMI, zdaj boš pa počasi na vrsti!

  • Nenad je rekel/-la:

    http://www.fiho.si/index.php?id=razporeditev.php

    Elena, tale link pa kaže pravo bogastvo invalidskih organizacij!

  • XY je rekel/-la:

    Vsa čast avtorici kolumne, da ne obupa nad tem pokvarjenim sistemom!

  • Pero je rekel/-la:

    Zgleda, da je vsa Slovenija gluha!

  • toto je rekel/-la:

    ja, ja