Vest

Evropa se je znašla pred hudo gospodarsko krizo. Nedavno tega voditeljem Evropske unije ni uspelo doseči dogovora glede proračuna unije za naslednje leto, irske banke so na tem, da propadejo, da o težavah, ki jih ima Portugalska, niti ne govorimo. In ravno v času te krize, je v Evropskem parlamentu potekala konferenca na visoki ravni “Balkan v srcu Evrope”, ki sem se je imel priložnost udeležiti. Evroposlanci, predsedniki držav, predsedniki vlad in ministri so se zbrali, da se pogovorijo o prvem širitvenem paketu evropske komisije, ki vključuje podelitev članstva balkanskim državam v EU. Čeprav sem sam zagovornik širitve Evropske unije, menim da bi bilo, glede na aktualne težave bolje, če bi zaenkrat počakali z nadaljnjimi pogajanji z balkanskimi državami za članstvo v Evropski uniji.

Joseph Daul, evroposlanec in predsednik skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in Gunnar Hökmark, evroposlanec in predsednik delovne skupine o EU Evropske ljudske stranke, sta oba pohvalila napredek, ki so ga balkanske države naredile v smeri približevanja pridružitvi Evropski uniji in zagotovila, da jih Evropska unija želi sprejeti. Predsednik albanske vlade Sali Berisha, makedonski predsednik vlade Nikola Gruevski in hrvaški minister za zunanje zadeve in evropske integracije, Gordan Jandrokovic so izrazili zadovoljstvo zaradi pomoči Unije in poročali o napredku v smeri usklajevanja z določili Evropske unije. A resničnost je na žalost drugačna.

Prvič zato, ker Evropejci Balkan dojemajo negativno, večinoma zaradi nevednosti ali napačnih informacij. Tipično balkansko podobo predstavljajo vojni kriminalci, mafija in etnični konflikti. Čeprav je to v preteklosti držalo, danes ni več povsem tako. Zato se Balkan spopada s slabo podobo.

Drugič, v balkanskih državah so prisotni zelo zaskrbljujoča stopnja brezposelnosti in notranje težave, ki ponavadi vodijo k nasilnim manifestacijam. Resnica je, da morajo balkanske države zapolniti veliko vrzeli, da bo lahko dosegle standarde evropskih držav. Ena izmed težav, s katerimi se ljudje na Balkanu soočajo, je izolacija zaradi restriktivne vizne politike, ki so jo imeli. To jim ni pomagalo, da bi odprli svoj um in svoja srca skupnim vrednotam Evropske unije.

Ko bo Lizbonska pogodba v celoti stopila v veljavo, bo Evropska unija uvedla strožje zahteve za države, ki si želijo postati članice Evropske unije. Tako bo pred balkanskimi državami težji pridružitveni proces.

Potem je tu še časovna razporeditev. Kot sem že prej omenil, se Evropska unija sooča s hudo gospodarsko krizo. Države članice Evropske unije in evrsko območje peljejo v različne smeri. Po besedah predsednika Sveta Evropske unije Hermana Van Rompuya, bi lahko padec evra pomenil tudi padec Unije.

Za zdaj sta le Hrvaška in Makedonija pridobili status kandidatk, pogajanja so se začela pa le s Hrvaško. Balkanske države si morajo skupaj prizadevati za to, da bodo sprejete v Evropsko unijo. Poskrbeti morajo za svoje notranje težave in usmeritve, da lahko ustrezajo standardom Evropske unije. Evropska unija bi morala poskrbeti za informiranost svojih državljanov in spremeniti slabo podobo, ki jo ima o Balkanu, najpomembnejše pa je, da mora Evropska unija poskrbeti za svojo gospodarsko krizo! Nima smisla niti razmišljati o širitvi Evrope, medtem ko je Unija sama na tem, da razpade. Ne pravim, da Evropska unija ne bi smela obravnavati balkanskih držav za članstvo v Evropski uniji, ampak da mora prav gotovo počakati s širitvenim paketom in začeti uporabljati svoj čas in sredstva, zato da si pomaga prebroditi krizo. Tako Evropska unija kot tudi balkanske države potrebujejo pomoč, a je precej smešno prositi šepavca, da pomaga drugemu šepavcu hoditi.

Mauricio Parra