13. december, 2010 | Vest

O kulturi kot dejavniku ekonomske in socialne prenove, Samo Selimović

Razmišljanja ob robu mednarodnega foruma Ready to change.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS


Mnogi umetniki in kulturni operaterji v Evropi in širše po svetu se zavedamo pomembnih sprememb, ki se zadnje čase dogajajo v naših družbah in problemov, ki izhajajo iz teh sprememb. Kulturniki v funkciji eksperimentatorjev in raziskovalcev poskušamo iskati in predlagati nove oblike delovanja v kulturnem sektorju in širšem družbenem okolju. V tem kontekstu se nam je zdelo pomembno predstaviti načine, kako se kulturni operaterji soočamo s socialnimi transformacijami, transformacijami javnih politik in kulturnih ter umetniških praks, ter razmisliti, kakšna je vloga kulture v družbenem razvoju. Zato se nas je v Ljubljani med 2. in 4. decembrom na mednarodnem forumu Ready to Change zbralo 200 iz 25 držav. Forum je bil organiziran v okviru projekta Sostenuto: Misliti kulturo kot dejavnik ekonomske in socialne prenove. Debatirali smo, ali kultura in umetnost lahko ponudita tudi odgovore in rešitve na splošne družbene probleme. Seveda na področju kulture delujemo zelo raznoliki udeleženci, ki imamo različne predstave že o tem, kaj kultura sploh je, pri pomenu in vlogi umetnosti in kulture pa se te razlike vidijo še toliko bolj.

Nekateri umetniki verjamejo, da mora odgovore na družbene probleme ponuditi politika in da so umetniki v procese sprememb vključeni do te mere, da probleme lahko zaznavajo ali nanje opozarjajo, niso pa tisti, ki jih bodo reševali. Nekateri pa se trudimo dokazati, da je kulturniški prispevek k razvoju večji, čeprav ponavadi neopažen. Partnerji Sostenuta raziskujemo pogoje, v katerih se konkretne ideje in inovacije iz sfere kulture prenašajo na druga področja življenja.

Stare percepcije kulture in umetnosti kot ekonomsko neproduktivnih področij ne veljajo več in trenutno poteka re-evalvacija njunih prispevkov k ekonomskemu napredku družb. Vemo npr., da imajo subvencije, ki jih izplačujejo državne in evropske strukture najbolj trajne učinke ravno v kulturnem sektorju.

Ekonomisti kulture ugotavljajo, da imamo evropski kulturni delavci večji inovacijski potencial kot pa povprečni evropski delavec. Prav tako obstajajo dokazi o hitrejši prilagodljivosti kulturnega sektorja na spremembe (npr. tehnološke ali organizacijske) – ta sektor je torej bolj dinamičen – kulturniki se okolju prilagajamo hitreje in učinkoviteje. Fenomen, ki ga torej še moramo raziskati, je proces prenosa idej iz kulture v ostale sektorje in upamo, da nam bo to uspelo v prihodnjih dveh letih.

Seveda kulture nočemo instrumentalizirati in moj namen ni upravičevanje obstoja kulture z ekonomskimi indikatorji – čeprav nam le-ti govorijo v prid. Pomembnost kulture ni v številu delovnih mest, ki jih ustvarja, niti ne v prispevku h gospodarski rasti, kultura ima vrednost sama na sebi. Njenega pomena ne moremo zagovarjati v konkretnih vrednostih, ker tudi kulturniški »output« ni lahko merljiv in učinki, ki jih ima kultura, niso kratkoročni in oprijemljivi kot proizvodi primarnega ali sekundarnega sektorja.

Kultura in še posebej umetnost je zmožna presegati lastne okvire in pozitivno vplivati na kvaliteto življenja v družbi, socialno kohezijo in razvoj, kakor koli ga že razumemo. To niso revolucionarna odkritja temveč dejstva, ki jih je Slovenija kot članica Unesca, EU in Sveta Evrope že večkrat potrdila. Skrajni čas je, da lepe besede in dobre namene začnemo podpirati z dejanji.

Samo Selimović,
Bunker, Ljubljana

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
5 x komentirano