Vlada sprejela Strategijo razvoja iger na srečo
Strategija razvoja iger na srečo podaja pregled in analizo stanja na področju prirejanja iger na srečo v Sloveniji v obdobju zadnjih osem oziroma 10 let ter pregled evropskega trga iger na srečo in konkurence.V nadaljevanju strategija opredeljuje poslanstvo, vizijo in strateške cilje razvoja iger na srečo v Sloveniji. Določa tudi prioritetna področja pri igrah na srečo ter splošne cilje razvoja, ki veljajo za celotno področje iger na srečo in posebne cilje za posamezna prioritetna področja. V Strategiji razvoja iger na srečo so podane strateške opredelitve do posameznih sistemskih vprašanj urejanja iger na srečo, kot so: vrste iger na srečo, lastniška struktura koncesionarjev, dajatve od iger na srečo, delitev dajatev od iger na srečo, nadzor, politika dodeljevanja koncesij ter družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo. Strategija opredeljuje tudi okvir delovanja države in daje osnovne usmeritve za njeno ravnanje na področju iger na srečo.
Ministrstvo za finance je v fazi priprave strategije široko odprlo javno razpravo. Prvi osnutek strategije iger na sreči je bil na spletnih straneh ministrstva za finance objavljen 8.4.2010. Rok za pripombe na osnutek strategije je bilo podaljšano do 18.06.2010. Ministrstvo za finance je bilo tudi po zaključku javne obravnave pripravljeno prisluhniti različnim predlogom. Dopolnjen predlog je ministrstvo na spletu objavilo v začetku meseca septembra, 6. septembra pa smo v Novi Gorici pripravili tudi javno tribuno, na kateri je potekala strokovna razprava
Straregija sledi naslednjim strateškim usmeritvam:
* prirejanje iger na srečo v urejenem in nadzorovanem okolju;
* razvoj dolgoročno vzdržne in mednarodno konkurenčne ponudbe iger na srečo, ki dopolnjuje turistično ponudbo Slovenije, ki je privlačna tudi za goste iz oddaljenih trgov;
* kakovostno zadovoljevanje domačega povpraševanja po igrah na srečo s takšnimi oblikami in vrstami iger na srečo, da predstavljajo čim manjše tveganje za razvoj problematičnega igranja ter ne povzročajo odtoka denarja v tujino;
* doseganje optimalnih prihodkov iz dajatev od iger na srečo za državo, lokalne skupnosti in druge upravičence oziroma deležnike.
Strategija opredeljuje poslanstvo, vizijo in strateške cilje razvoja iger na srečo v Sloveniji. Določa tudi prioritetna področja pri igrah na srečo ter splošne cilje razvoja, ki veljajo za celotno področje iger na srečo in posebne cilje za posamezna prioritetna področja:
* igre na srečo dopolnjujejo turistično ponudbo Slovenije ter zaokrožujejo obigralniško in neigralniško ponudbo v igralniško – turistični proizvod.
* igralniška dejavnost se bo razvijala v geografsko zaokroženih območjih (Nova Gorica, Sežana – Lipica, Portorož, Kranjska Gora).
* število koncesij se bo postopno zmanjševalo in usmerjalo v večje igralniške enote z dodatno turistično ponudbo.
* načrtovane so 4 kategorije igralnic: igralniško zabaviščni mega center, igralniško zabaviščni center, grand casino in casino.
* igralniško-zabaviščni mega center ima najmanj 100 igralnih miz, 2000 avtomatov, 1000 sob v koncesionarjevi lasti ali upravljanju, turistične atrakcije, na primer športnorekreacijski center, center za zdravje in dobro počutje, kongresni center, prostor za zabavne prireditve.
* nove koncesije se bodo dodeljevale na podlagi javnega razpisa.
* davčna stimulacija za dodatno turistično ponudbo z degresivno davčno lestvico (igralniška dajatev bo odvisna od velikosti bruto prihodkov, od števila hotelskih sob in razmerja med obiskovalci igralnice in njihovimi nočitvami);
* koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici bo še naprej v večinski lasti države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti; skupni delež navadnih delnic, ki so lahko v lasti zasebnih gospodarskih družb ostaja omejen na 49%, medtem ko se odpravi omejitev, da ima lahko posamezna zasebna gospodarska družba največ 20% navadnih delnic.
* izjemoma pa je lahko lastniški delež države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti manjši od 51%, če gre za skupna vlaganja z zasebnim sektorjem v igralniško-zabaviščni megacenter.
* v primeru, da je lastniški delež države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti pri skupnih vlaganjih v igralniško-zabaviščni megacenter manjši od 51%, je potrebno okrepiti nadzor tudi z uvedbo licenc za člane uprav in druge odgovorne delavce koncesionarjev.
A lahko še sploh slabš delajo?
Je strategija razvoja iger na srečo pisana na kožo Hita?
Ljubljana, 17. decembra (STA) - Strategija razvoja iger na srečo, ki jo je v četrtek sprejela vlada, je po oceni sodelujočih na današnji okrogli mizi v Ljubljani pisana na kožo državnega Hita, zmanjševanje (ali odvzem) koncesij igralnim salonom pa bo ogrozilo tako financiranje lokalnih skupnosti kot financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Okroglo mizo sta organizirala predsednik Društva za zaščito ustavne države Rado Pezdir in predstavnica društva YHD Elena Pečarič. Prvi je dejal, da je strategija napisana za reševanje podjetja Hit, saj priporoča, da se število koncesij za prirejanje iger na srečo zmanjša.
S tem po njegovih besedah ne bo ogroženo samo financiranje lokalnih skupnosti, temveč tudi invalidskih in humanitarnih organizacij, ki denar za svoje delovanje in programe dobivajo od koncesij prirediteljev iger na srečo. “Treba je spremeniti zakonodajo, financiranje narediti transparentnejše, odpraviti pa tudi kolizijo interesov,” je - kot so sporočili po okrogli mizi - dodala Pečaričeva.
Andraž Teršek s primorske fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je dejal, da država deluje politično neodgovorno in kaže svoj ignorantski odnos do prava. “Zakon o igrah na srečo bi bil v primeru, da bi ga pripravili na podlagi strategije razvoja iger na srečo, neustaven,” je dejal.
Kot je pojasnil, ustava ščiti svobodni trg in najmanjše gospodarske subjekte, a strategija te pravice odvzema, da bi zaščitila en sam gospodarski subjekt.
Iz stranke NSi pa so danes sporočili, da strategiji odločno nasprotujejo, saj ni strateško naravnana v prid slovenske družbe. Prav tako nasprotujejo oživitvi pogovorov z ameriško družbo Harrah’s, ki se je že pred leti neuspešno dogovarjala o skupni naložbi z novogoriškim Hitom.
V NSi nasprotujejo tudi zamisli ministrice za gospodarstvo Darje Radić o popolni privatizaciji igralnic. Privatizacija v tej dejavnosti je korak v napačno smer, saj pomeni širjenje igralništva, ki nedvomno ima negativne posledice na človeka in okolje, so sporočili iz NSi, kjer še opozarjajo, da povečevanje ugodnosti za vlagatelje v igralništvo spodbuja nelojalno konkurenco drugim panogam v turizmu in gospodarstvu nasploh.
Namesto tega predlagajo dodatno obdavčitev igralništva ter ustanovitev posebnega javnega sklada za odpravljanje negativnih posledic igralništva in uvedbo preventivnih in kurativnih dejavnosti.
Vsi ukrepi, ki jih sprejema ali predlaga finančni minister, spominjajo na tisti obrabljeni, vendar še vedno aktualni butalski eksperiment, če bo ploščato bo lopata, če bo špičasto pa vile.
mal si zamešal: te butalske štose je stresal in delal ata Peterle (Nsi), in še kar naprej se mu dogajajo….
To ne spremeni očitnega dejstva, da imate popolnoma nesposobnega finančnega ministra.
Ta vlada ne ve nič drugega kot sprejemati neke strategije ki jih nikjer ne more uporabljati..Tako le krade bogu dneve in nam prodaja meglo ki z soncem izpuhti..Le nesposobni Križanič še naprej maha in se hvali z prazno malho…