Zakaj medsebojna delitev
V svetu, kjer nas bo kmalu 7 milijard (v letu 2011), v katerem je večina naravnih virov omejenih in kjer okolje brez škode prenese le določeno količino odpadkov in izpustov v ozračje, moramo najti nove družbene in predvsem ekonomske oblike ter vzorce, ki bodo omogočile blaginjo ljudem in trajnostni razvoj celotnega planeta.
To je ključni problem sodobnega sveta: kako z omejenimi naravnimi viri in v okviru meja, ki nam jih postavlja planetarno okolje, zagotoviti blaginjo ljudi in to vseh. Kajti, če je globalno bogastvo razporejeno nepravično, potem imamo trajen vir konfliktov in vojn, ki slej ko prej lahko prerastejo do nepredvidljivih in neobvladljivih razsežnosti. Zavedati se moramo, da je ekonomska nepravičnost že od nekdaj največji vir konfliktov in vojn (z drugimi besedami: v ozadju večine svetovnih konfliktov in vojn so vedno ekonomski vzroki, vse drugo so samo izgovori in opravičila).
Današnja ekonomija temelji na individualni potrošnji, kjer vsak posameznik s svojimi dobrinami zadovoljuje vse svoje potrebe in želje. Kar ima za posledico izjemno potratnost. Za vsako svojo potrebo in željo imamo svoj izdelek ali izdelke. Ker svetovni potrošniški razred skokovito raste (s hitrim razvojem držav kakršni sta Kitajska in Indija), se nam obetajo črni scenariji zaostrovanja ekonomske vojne za naravne vire (npr. v Afriki in Južni Ameriki) in še večja obremenjenost globalnega okolja.
Zato je prav, da razmislimo o novih ekonomskih paradigmah, ki temeljijo na medsebojni delitvi nekaterih dobrin. Delitev dobrin ima več oblik, glavne možnosti pa so naslednje: eno dobrino lahko uporablja več ljudi (npr. avto, kolo); dobrine, ki niso v uporabi, lahko začasno uporabljajo drugi ljudje (npr. stanovanje, zemljo); dobrine se na različne načine menjajo med uporabniki (npr. oblačila, knjige, DVD-ji); oblikujejo se lahko posebni »skladi dobrin«, kjer so na voljo dobrine, ki jih imajo nekateri preveč, drugi pa jih nujno potrebujejo (to je še zlasti pomembno na globalni ravni).
Z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (računalniki, internet, mobilna tehnologija) in socialnih omrežij, ki so nastala v zadnjih letih, imamo odlično podlago za zgoraj omenjene oblike delitve dobrin. S spremenjenimi vzorci potrošnje in uporabe dobrin (delitev in so-uporaba dobrin; sodelovalna potrošnja; dostop do dobrin namesto lastništva) se lahko bistveno zmanjša pritisk na naravne vire in onesnaževanje okolja, hkrati pa se tako krepijo odnosi v skupnostih – od lokalnih do globalne skupnosti.
Seveda se bo še naprej ohranila individualna potrošnja dobrin, saj nekatere dobrine preprosto potrebujemo zase, a mnoge dobrine dejansko potrebujemo samo občasno in zato ni nobene potrebe, da jih imamo samo zase. Do dobrin moramo začeti pristopati z vidika njihove uporabnosti, ne pa, da z njimi zadovoljujemo svoje »potrebe« po družbenem statusu in svoje brezštevilne želje.
Delitev dobrin ter vse številčnejša gibanja za počasnejše in preprostejše življenje (npr. Slow Food, Slow Travel) so torej ključne dimenzije nove ekonomije – ekonomije delitve. Če zraven prištejemo še tako imenovane zelene tehnologije, lahko z optimizmom zremo v prihodnost. A dela je še veliko, še posebej zato, ker mnogi še vedno verjamejo, da je mogoče na stare načine delovati v svetu, ki se je v zadnjih letih zelo spremenil. Med njimi je še zlasti veliko politikov in ekonomistov.
Princip medsebojne delitve in v ožjem smislu ekonomija delitve sta vsekakor možnosti, o katerih je vredno razmisliti.
Rok Kralj
…… in kaj bi dejal Darwin v nas s svojo borbo vrste….. vsi vemo,da ima pisec prav,da ta sistem ne more trajati,ker ga bo zaustavila biologija in fizika planeta…..toda
Všeč mi je vaše razmišljanje
Delitev je nuja!
MI, slovenski levičarji ne bomo z nikomer ničesar delili.
Kajti, če bi delili, nam ne bi ostalo nič.
Dovolj je, da smo morali deliti naše žene in dekleta, ki so drle k desničarjem, belčkm in črnuhom.
A ti to resno!?
Preberi si malo načrte naših pametnjakovičev za letos, pa ti bo jasno, kakšne so tendence za naprej.
Naj ti namignem, niti približno takšne kot v tvojem utopičnem rokopisu.
Da ne bo kdo slučajno sosedu pomagal, ker sosed naj bi bil vrag : )
Po Svetliku
LOL - točno tako, tako neživljenskega predloga pa še ne - katastrofa.
Na žalost gremo zaenkrat res v nasprotno smer. Namesto, da bi spodbujali sosedsko in prijateljsko pomoč ter delitev dobrin, bo zdaj to kaznovano. Kar je je popoln nesmisel. V celotni zgodovini človeštva, še zlasti v najhujših obdobjih, je bila pomoč sosedov in prijateljev ena ključnih družbenih vezi. A brez skrbi, še nobenemu sistemu teh vezi ni uspelo uničiti.
Na žalost še en mimobrc.
Kot množično ugotavljajo ljudje, je največja škoda narejena ravno na odnosih med ljudmi.
Zapiramo se vase, sovražimo vse po vrsti, gledamo kje kdo krade in kaj lahko ukrademo sami, ni več druženja po gostilnah, vaških žurih ali domačih piknikih.
Pritlehnost, recimo kadilskega zakona, je strašljivo preračunljiva, ne glede na to, kako naj bi bil dober za vse nas.
Spor v družini,
http://www.delo.si/clanek/134985
Navidezni prepiri :)
Popoviču »smrdi« Starmanova kmetija
: )
Pa ga imajo na povodcu, pa ne da ni bil že prej : )
Se mi zdi, da večina komentatorjev za osnovo jemlje, da človeški karakter temelji na pohlepu. Vendar je podstat pohlepa strah (seveda pred smrtjo do lakote). Ko bo človeštvo spoznalo, da je danes ta strah presežen in brez osnove, bo tudi pripravljeno deliti. Bo pa potrebno nekaj vzgoje v tej smeri.
Ja, UTD je del rešitve. Za seboj potegne razmišljanje o trajnostnem razvoju in o petinski družbi. Če Lovše pravi temu utopija, in če mi TEŠ 6 prodajajo kot edina alternativo, potem vem da se ne motim ;) Varčevanje je pa za slabiče.
“Ne prepuščaj se toku, spreminjaj tudi ti.” Komu pasivnost koristi in zakaj taisti kličejo kralja Matjaža in Janšo na pomoč :)
Nogavička!
UTD je tudi del problema, ne le rešitve. Naj za trenutek širokogrudno popustim in taktično pristanem celo na tezo, da je sistem vzdržen (da se ne bomo okrog številk), naj torej popolnoma izpustim upravne/aktuarske/proračunske/davčne probleme - še vedno ostane dejstvo:
Potem tiste, ki bi delali, ne bi izkoriščani zgolj delodajalci, ampak tudi ves sloj ekskluzivnih prejemnikov UTD. Ko se za tako rešitev začne resno zavzemati del politične sfere, ki bi rad osvobodil delo, temu mojstri pravijo ironija.
Kar se pa TEŠ 6 tiče, si preberi Omahnove razprave na Financah & forumih (omig) in resnica je zelo preprosta. TEŠ 6 je neposredna NUJA, vse ostalo so blodnje. Termoelektrarna je namreč “pasovni proizvajalec” električne energije in je kot taka dragocena za stabilnost omrežja. In nova nuklearka bi morala slediti. TU celo ni nobene alternative, nobenega ali - ali, le vrstni red… in še ta je pravi, najprej TEŠ 6, potem še NE.
Podrobnosti o izpeljavi TEŠ 6 so lahko sporne (lahko tudi zelo sporne), sama velikost in namen pa niti najmanj ne.
Naj vas spomnim na primer najbolj tenkočutne delitve.
Ivan Zidar, večinski lastnik STC in njegov direktor in zaželen ter zaščiten menedžer na kapitalistični, si je dal izplačati 7 (sedem) milionov dividend, potem pa izčrpano podjete poslal v prisilno poravnavo, nekatre hčerinske firme pa celo v stečaj.
Zdaj me pa skrbi, kako bo revež preživel s tem drobižem.
Mefisto!
Organiziraj zbor zdravih kmečkih fantov, ki mu bodo peli tolažilne podoknice, pa bo!
TU bi bolj zalegel Zbor sužnjev, ki ste jih ustvarili.
Mislil si seveda Zbor Ciganov, ampak tega dobrikanja politični korektnosti ti ne bomo pretirano očitali.