Bunga bunga in pravice delavcev
V Italiji se že dlje časa tesno prepleta osebna raven ali bolje, privatni interesi Silvia Berlusconija, s političnimi dogajanji v državi na eni strani in realnimi problemi državljank in državljanov kot so pešanje gospodarstva, naraščanje brezposelnosti in socialnih stisk, vse več prekernega zaposlovanja, študentsko nezadovoljstvo z reformami, okoljski problemi, na drugi strani.
Tudi v teh dneh ni nič drugače. V Torinu je znotraj zgodovinske tovarne Fiat Mirafiori v četrtek in petek potekal referendum delavcev glede sprejetja »načrta Marchionne«. Sergio Marchionne, svetovni manager, tudi v vodstvu ameriškega avtomobilskega koncerna Chrysler, izvršni direktor Fiata, je delavce postavil pred kruto dejstvo. Sprejeti morajo spremembe pogojev dela, s čimer se jim zmanjšajo številne delavske in sindikalne pravice, na račun tega, da sploh ohranijo zaposlitev, v nasprotnem primeru se tovarna preseli v tujino; Srbijo, Brazilijo ali ZDA. Nekateri sindikati so tem spremembam ostro nasprotovali, češ, da gre za izsiljevanje in napovedovali, da se popuščanje na tej fronti lahko maščuje vsem delavcem, ki bodo tako žrtvovali že pridobljene in priznane pravice dela. Drugi pa so opozarjali, da so le-te neizogibno potrebne za vzdrževanja konkurenčnosti, povečanje investicij in ohranjanje delovnih mest ter produkcije v Italiji. Po burnih razpravah in medijski kampanji je zmagal za 54 % DA, čeprav je bil izid dokaj tesen vse do konca. Delavci so se kljub vsemu raje odločili za negotovo prihodnost in zmanjšanje pravic, kot da bi v teh kriznih časih končali kot nezaposleni, skoraj gotovo brez možnosti ponovne zaposlitve. Na to se je tudi računalo, saj alternative ni bilo. Glasovalo je kar 94,2% upravičencev, to je 5.119 zaposlenih, zasluga za zmago gre petstotim zaposlenim v administraciji, ki so bili skoraj soglasno za. Berlusconi je ves čas javno podpiral odločitev Marchionna, da v primeru nepristanka delavcev na nove pogoje dela, preseli produkcijo izven Italije. Marchionne je odločitev označil za pogumno. Njegov plan predvideva ustanovitev novega podjetja Joint venture Fiat-Chrysler v katerega bo investiral milijardo EUR. Sporazum predvideva delo v turnusih in sicer tri turnuse na dan, šest dni na teden, pri čemer se en teden dela šest dni, naslednji pa štiri dni. S soglasjem delavcev k sporazumu je prepovedano stavkati, vsak poskus je lahko razlog za odpoved. Odmor se skrajša za deset minut iz prejšnjih štirideset, dvakrat po dvajset minut, se spremeni v trikrat po deset minut, preganja se odsotnost delavcev z dela, če je odsotnost zaradi bolniške višje od 6% podjetje ne plača dela bolniške, razen, ko gre za hude bolezni… Zgolj v informacijo g. Marchionne prejme 1030 krat večjo plačo od povprečne plače v delavca v Fiat.
Iz milanskega sodišča pa je Berlusconiju prispelo novo obvestilo, tokrat o tem, da je osumljen zlorabe položaja in napeljevanje k prostituciji mladoletne osebe. Škandal Ruby se je zgodil že lani spomladi, ko so takrat še mladoletno maročanko Ruby (Karima “Ruby” El Mahroug), policisti prijeli zaradi kraje; prijavila jo je njena sostanovalka, prostitutka. Na policijsko postajo je poklical kar sam premier Berlusconi in policistom naročil, da bo nekoga poslal ponjo in naj jo kar izpustijo, ker gre za nečakinjo egiptovskega predsednika Mubaraka, kar se je izkazalo za čisto laž. Glede na italijanske zakone, je za mladoletno osebo, ki je bila pridržana potrebno poiskati skrbnika in jo ni kar tako mogoče izpustiti na prostost. Ta nekdo je bila svetnica pokrajine Lombardije iz Berlusonijeve stranke PDL Nicole Minetti, ki je tudi preiskovana zaradi napeljevanja k prostituciji. Minetijeva je bivša manekenka in Berlusconijeva zobna higieničarka. Nič nenavadnega, v njegovi stari navadi je, da svoje znance in bližnje vpelje v politiko; tako plesalke iz njegovih televizij v EU poslanke, svoje odvetnike v parlamentarce, svoje bivše ljubice v ministrice. Ruby je bila njegova gostja več kot enkrat, baje tudi ob obisku Putina lani aprila. Obiskovala je njegove znane zabave v rezidenci v vili Arcore, pa tudi drugje, poznane kot »bunga bunga«, kjer se pleše po drogu, se pripoveduje vice in še in še. Pravi showman je seveda sam gostitelj, lepa dekleta pa so za zabavo in popestritev, kot češnja na tortici. Premier je priznal, da ji je dal denar, nekje okrog 7 tisoč evrov, a zato ker se mu je punca smilila.
A vse to in še več se v Italiji mirno prepleta in zapleta, ne da bi videli konca in kraja; premier Berlusconi pa še kar ostaja in vztraja ter kljub vsemu uživa še veliko podpore in občudovanja.
Elena Pečarič
*Bunga bunga