Zakon o malem delu - za ali proti?
Današnja okrogla miza v Centru Evropa, na kateri so predstavili svoja stališča ekonomist Rado Pezdir, pravnik Andraž Teršek, sociolog Urban Vehovar in študent Luka Gubo, povezoval je študent ekonomije Boris Meglič.
12 x komentirano
Razprave o MD posameznikov, ki imajo s tem zgoj osebne izkušnje v trajanju dve, tr leta, ali gospoda Pezdirja, ki jih nima, predstavljajo izgubo časa. Kaj je bistven problem malega dela? Na kakšen način se to spremeni? Trditve, da je malo delo slabo, kažejo predvsem na nepoznavanje le tega. Kaj od MD je slabo? Očitno večina ne ve, da je razlika do tujih vzorcev v časovni omejenosti. Sedanji predlog je z izvedbenega stališča zaltavanje z glavo v zid, ker nalaga delodajalcem namesto enega nakazila, nakazilo na tri različne TRR je, izdaja napotnice pa je povezana z odobritvijo nadzornega organa. Pri študentskem delu tudi ni vedno jasno, koliko časa bo delo trajalo. MD predvideva vplačevanje v prvi steber pokojninskega z. kar pomeni, da posameznik razen deovne dobe od tega ne bo imel nobenih finančnih benificij. Glede na obseg dela, ki ga lahko opralvja, pa bi moral za eno pokojnnsko leto delati po tem sistemu 7 let. Je pa zakon rezultat tega, kar so si v kot rešitev zamislili posamezniki na MZD. Verjamem, da so ga delali z najboljšimi nameni. Problemov, ki so z idejami zakona povezani je več, kot prostora za komentar.
Pri malem delu je slabo sledeče:
-ista oblika dela za dve skupini z različnimi potrebami(študenti, upokojenci)
-nelogično, da bodo prejemniki iz pokojninske blagajne z dodatnim delom hkrati vanjo vplačevali
-nepošteno do mlajših, da bodo vplačniki v pokojninsko blagajno, ampak se jim bo štela le delovna doba, ne pa tudi pokojninska
-nesprejemljivo, da uvajamo obliko dela brez pravic: ni plačanega prevoza na delo, ni plačane malice, ni nadomestil (bolniška….)
Dejansko gre za to, da bi vlada izkoristila val nasprotovanja obstoječemu študentskemu delu in izključila iz verige študentske servise, kar je dobro, hkrati pa prevzela njihovo zaslužkarsko vlogo (polnjenje pokojninske blagajne na račun upokojencev, ki so že prejemniki in študentov, ki jim iz tega naslova nič ne bo pripadalo).
Krucefiks aleluja!
Pišeš
Pri malem delu je slabo sledeče:
<-ista oblika dela za dve skupini z različnimi potrebami(študenti, upokojenci)
Učinkovit kapitalizem preferira enotno obravnavo. Poleg tega si pozabil na zaposlene… In kar se tu (v Sloveniji) lahko gremo, je samo kapitalizem in čisto nič drugega. Posebkanje je za fevdalce.
Naprej pišeš:
-nelogično, da bodo prejemniki iz pokojninske blagajne z dodatnim delom hkrati vanjo vplačevali
Toliko nelogično, kot to, da v državnem podjetju ali zavodu še vedno zaračunajo DDV, ki se potem spet steka v proračun etc…
Dalje pišeš:
-nepošteno do mlajših, da bodo vplačniki v pokojninsko blagajno, ampak se jim bo štela le delovna doba, ne pa tudi pokojninska
Poglejmo najprej definicije (ZPIZ)
Zavarovalna dobaObdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje, za katera so bili plačani prispevki.
Delovna doba: Zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe.
Pokojninska doba Zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine.
Posebna dobaČas, ki se po zakonu šteje v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov (npr. udeležba v narodno osvobodilnem boju - NOB, žrtve vojnega nasilja).
Poglejmo Zakon o malem delu:
23. člen
(pravice, ki izhajajo iz prispevkov za socialno varnost)
(1) Kot obdobje zavarovanja za ugotavljanje zavarovalne dobe za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje, se štejejo opravljene ure malega dela preračunane na polni delovni čas v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Tako preračunano obdobje zavarovanja se šteje v zavarovalno dobo v sorazmernem delu glede na plačane prispevke za primer starosti, invalidnosti in smrti.
(2) Dohodek za opravljeno malo delo se, ne glede na plačane prispevke, ne šteje za izračun pokojninske osnove. Plačilo prispevka za primer starosti, invalidnosti in smrti vključuje tudi zavarovanje za primer smrti in invalidnosti kot posledico poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
(3) Prispevek iz šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena se plačuje za zdravstvene storitve in povračilo potnih stroškov.
(4) Kadar ta zakon ne ureja drugače, se glede plačila in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja in pravic, ki iz njega izhajajo, uporabljajo določbe zakona, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
(5) Kadar ta zakon ne ureja drugače, se glede plačila in obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pravic, ki iz njega izhajajo, uporabljajo določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Torej pokojninska doba šteje.
Krucefiks aleluja - še dobro, da ti tisti fičniki ne bodo šteli v pokojninsko osnovo, ker bi ti fino zbili povprečje.
Dalje pišeš
-nesprejemljivo, da uvajamo obliko dela brez pravic: ni plačanega prevoza na delo, ni plačane malice, ni nadomestil (bolniška….)
Kot da bi dosedanje študentsko delo karkoli od tega predpisovalo. Torej je taka oblika že bila de facto in de iure prisotna, torej je ne uvajamo, torej ne more biti niti sprejemljivo niti nesprejemljivo.
————-
Sratka: niti en tvojih očitkov ne drži. Eni sicer kažejo določene probleme, ampak ni vredno o tem razpravljanje, ker ti niso jasni niti osnovni pojmi, ker jih dokazano napačno uporabljaš.
@Zbik:
1.očitek: Primerjava z državnim podjetjem in zaračunanim DDV ne vzdrži primerjave, ker upokojenec skozi zasluženo pokojnino iz prvega stebra ne bo dobil nazaj prispevkov, ki jih bo plačal preko malega dela.
2. očitek:
Sem že začel pisat, ampak morm letet.
3. očitek:
Napačno sem se izrazil, da uvajamo obliko dela brez pravic. Karkšnakoli oblika dela, ki ne priznava pravic kot so plačan prevoz na delo, plačana malica in nadomestila, je zame nesprejemljiva, ker pomeni “suženjsko silo”.
ZA zakon, seveda, toda naj ga uskladijo z ostalimi ‘delovnopravnimi in davčnimi, pa bo OK:
A še ima smisel hoditi na referendu, ker je ANGIE že odločil?
zaradi mene ostani doma, če ga sploh imaš.
proti zakonu, ker je ANGIE za …
evo, vsaka odločitev je simpl, samo s pravimi argumenti jo je potrebno sprejeti …
V korist tistih, ki še imajo delo in vseh sedanjih ter bodočih iskalcev dela mora pasti zakon o malem delu.
Tiste, ki še imajo delo, bodo počasi izpodrinili in zamenjali interesenti za malo delo, ker so cenejši za delodajalca, sedanje in bodoče iskalce zaposlitve pa bodo odrinili taki, ki se zadovoljijo z malim delom.
Ne pozabite, da je ta hip uradno že okrog 150.000 brezposelnih delavcev in da se bo ta številka v nalednjih mesecih še hitro povečevala.
Dejanska brezposelnost pa je tako vseskozi precej višja od uradno prikazane.
Zmedena koalicijska oblast uvaja malo delo le zaradi kratkoroče navidezne blažitve težkih socialni razmer prebivalstva in je to že zdaj nekakšen predvolilni bobbonček, ki se bo hitro polizal
Pozabil si povedati še tole: saj ni važno, kaj je z delom in kdo ga ima- važno je, da zakon PADE. Kajti potem bo v očeh javnosti vlada še bolj nesposobna, kot dejanso je, in bo nanjo še večji pritisk, naj odstopi in da prostor Janšu. To bo to.
uradno je brezposlenih 115.000!
vemo, mefić, da se nisi zatipkal, ampak namerno zavajaš..
kar zadeva pa MD in vsako drugo delo: a ti sploh kaj delaš? od česa živiš, če samo na ionternertu visiš in kvakaš vse ljube božje dneve? a je to mogoče tvoja redna ali izredna služba?
ZBIK, zakon mora pasti, vlada pa je ne glede na zakon poplnoma neposobna, pa če ti je prav ali ne.
Angie, se opravičijem, res sem se zatipkal.
Uradno je zdaj že najbrž 120.000 ljudi brez dela, neuradno pa se vrti število breposelnih okrog 150.000.
ANGIE, očitno zaslužim najmanj toliko, da z davki prispevam še za tvojo socialno barnost.
Kdo ti pa plačuje prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje?
Ti, pravijo, od občasnega malega dela tega ne zmoreš.