»Triindevetdeset let. Približujem se zadnjemu dejanju. Konec ne more biti več daleč.«
S temi besedami začne Stephane Hessel svojo 13-stransko knjižico, pamflet z naslovom Čas za ogorčenje (Indignez-vous; ang. Time for Outrage), ki je kmalu po svojem izidu oktobra 2010 v Franciji postala velika uspešnica.
A Stephane Hessel še zdaleč ni patetičen. Tisto, kar želi, je današnjim generacijam, še posebej mladim, predati »ključne principe in vrednote za svobodno Francijo«, ki so jih leta 1944 oblikovali v francoskem odporniškem gibanju. Ti principi in vrednote so: socialna varnost in blaginja za vse državljane, »pokojnine, ki starejšim delavcem omogočajo, da svoja življenja dokončajo dostojanstveno«; nacionalizacija energetskih virov, zavarovalnic in velikih bank; »oblikovanje resnične ekonomske in družbene demokracije, ki odpravlja ekonomijo velikega obsega in finančni fevdalizem,« itd. »Te principe in vrednote danes potrebujemo bolj kot karkoli drugega,« pravi Hessel. In ne samo v Franciji, lahko dodamo.
Stephane Hessel (rojen 1917) dobro ve o čem govori, njegovo bogato »življenje se bere kot roman«, pravi Charles Glass v angleškem prevodu knjige. Stephane Hessel je odraščal v kulturno bogatem okolju Pariza, družinsko hišo so obiskovali tako ugledni gostje, kot je bil filozof Walter Benjamin. Ob izbruhu 2. svetovne vojne se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju, čeprav je bil rojen v Nemčiji in je šele leta 1939 dobil francosko državljanstvo (v Francijo, v Pariz, se je družina preselila leta 1924).
V Londonu se je pridružil skupini generala de Gaulla, voditelja francoskega odpora. Leta 1944 so ga poslali na okupirano francosko ozemlje, da pripravi teren za invazijo zavezniških sil in pomaga organizirati odporniške skupine. Ujeli so ga nacisti in ga zaprli v koncentracijsko taborišče, a mu je uspelo pobegniti in se pridružiti zavezniškim silam. Po vojni je postal diplomat, med drugim je sodeloval pri pripravi Splošne deklaracije človekovih pravic Združenih narodov.
»Mi, veterani odporniškega gibanja in borci za svobodno Francijo, pozivamo mlajše generacije, da oživijo in nadaljujejo tradicijo odpora in njegovih idej. Pravimo vam: prevzemite, nadaljujte, postanite jezni! Tisti, ki so na položajih politične odgovornosti, ekonomske moči in intelektualne avtoritete, dejansko celotna naša družba ne sme obupati ali se podrediti zdajšnji mednarodni diktaturi finančnih trgov, ki predstavlja veliko grožnjo miru in demokraciji. Želim, da ima vsak od vas razlog za ogorčenje. To je dragoceno. Ko ste nad nečim ogorčeni, kot sem bil sam nad nacizmom, postanete bojeviti, močni in aktivni.« Stephane Hessel tudi pravi, da je brezbrižnost (indiferentnost) najslabša človekova drža: »Najslabše je biti brezbrižen oziroma reči ‘Nič ne morem storiti, bom že kako.’«
Kot poseben primer ogorčenja pa Stephane Hessel izpostavlja palestinsko vprašanje. Kljub visoki starosti je med leti 2002 in 2009 kar šestkrat obiskal Gazo in Zahodni breg. Pravi, da moramo brezpogojno prebrati Goldstonovo poročilo iz leta 2009, ki obtožuje izraelsko vojsko »vojnih zločinov in domnevnih zločinov proti človeštvu«.
A vendarle, pravi Hessel, »prihodnost pripada nenasilju, spravi različnih kultur.« Pravi, da se strinja »s Sartrom: da ne smemo opravičevati teroristov, ki mečejo bombe, moramo pa jih razumeti.« Sporočilo nenasilja Nelsona Mandele in Martina Luthra Kinga je v današnjem svetu še vedno več kot pomembno, pravi Stephane Hessel. Da bi bili »zmožni preseči konflikte z medsebojnim razumevanjem in z veliko mero potrpežljivosti«, morajo naše »skupnosti temeljiti na pravicah, katerih kršenje mora izzvati ogorčenje – ne glede na to, kdo jih krši. Te pravice nikakor ne smejo biti predmet kompromisov.«
»Zahodna obsedenost s produktivnostjo je svet pripeljala v krizo, iz katere se lahko izkopljemo samo z radikalnim prelomom z nepremišljeno vnemo za ‘več, vedno več’ na finančnem, prav tako pa tudi na znanstvenem in tehnološkem področju. Zdaj je čas, da prevladajo skrb za etiko, pravičnost in trajnostni razvoj.«
Stephane Hessel svoje izjemno – kratko in jedrnato – delo konča z besedami:
»Vam, ki oblikujete enaindvajseto stoletje, z naklonjenostjo pravimo:
USTVARJATI POMENI UPIRATI SE. UPIRATI SE POMENI USTVARJATI.«
(TO CREATE IS TO RESIST. TO RESIST IS TO CREATE)
Očitno je, da so Hessla resno vzeli v Tuniziji (saj razumejo francosko, mar ne), v Egiptu, v Winsconsinu in še kje. Kaj pa mi? ‘Bomo že kako?’, ko nam bodo zmanjšali ali vzeli vse (težko priborjene) pravice. In to ravno tisti, ki želijo ‘več, vedno več’. Čas za ogorčenje preprosto moramo prebrati. Čas je za ogorčenje. In delovanje. Ne pa za brezbrižnost.
Rok Kralj
http://www.rtvslo.si/blog/arijaigor/piranski-mandrac-je-umrl/56788
“Veterani odporniškega gibanja in borci za svobodno Francijo, pozivamo mlajše generacije, da oživijo in nadaljujejo tradicijo odpora in njegovih idej. Pravimo vam: prevzemite, nadaljujte, postanite jezni! Tisti, ki so na položajih politične odgovornosti, ekonomske moči in intelektualne avtoritete, dejansko celotna naša družba ne sme obupati ali se podrediti zdajšnji mednarodni diktaturi finančnih trgov, ki predstavlja veliko grožnjo miru in demokraciji. Želim, da ima vsak od vas razlog za ogorčenje..”
Podpišem.
http://eko.dnevnik.si/sl/Eko+prehrana/1438/Propad+pogajanj+o+prepovedi+in+nadzoru+klonirane+hrane+v+EU
Propad pogajanj o prepovedi in nadzoru klonirane hrane v EU
Evropski parlament je zahteval označevanje vsega mesa potomcev kloniranih živali, a države članice so bile pripravljene pristati le na označevanje sveže govedine, ne pa vsega mesa.
Države članice so vztrajale, da je predlog parlamenta “nerealističen”, saj bi sprožil vojno s tretjimi državami, ki proizvajajo hrano iz kloniranih živali, na primer Argentino in ZDA.
Države članice so vztrajale, da je predlog parlamenta “nerealističen”, saj bi sprožil vojno s tretjimi državami, ki proizvajajo hrano iz kloniranih živali, na primer Argentino in ZDA.
Ena okoli ušes za špeglastega Talarja od TLP iz današnjega Dnevnika:
Lastnina, ki presega tisto, kar potrebuješ za dostojno življenje, je jarem, vanj si vprežen in slepo vlečeš, ne da bi sploh vedel, zakaj, za neko srečno prihodnost, ki nikoli ne pride, ker je ni, je le sedanjost, ki si jo uničuješ z grabežljivostjo. Dela te slepega za druge in zato nesrečnega, dela te grabežljivega, ker ima to neznosno lastnost, da se vedno razglaša za premajhno, in dela te pogoltnega, zato postanejo tvoje misli, čustva in ravnanja pritlikavi.
Obstaja pa hrvaški prevod, mogoče za koga.
http://www.e-novine.com/drustvo/44105-Bes-protiv-nepravde.html
Elena ima stranko odprto za poštene in kreativne :)
Naj bo ogorčenje produktivno :)
http://www.youtube.com/watch?v=wl4xAG4hfJk
http://www.youtube.com/watch?v=OVDewhNJ0GY
http://www.msnbc.msn.com/id/42319426/ns/world_news-africa
Darfuris feel betrayed by Libya no-fly zone
People in Darfur watching how quickly a no-fly zone was imposed on Libya by the United States and its allies said they felt betrayed because U.S. President Barack Obama had broken his promise to protect them in the same way from government attacks.
The government in Khartoum is still defying a U.N. Security Council resolution by bombing rebels in Darfur.
http://www.bernama.com/bernama/v5/newsworld.php?id=574513
Tako kot pravim, ko hočejo že sodelujejo.
http://www.zeenews.com/news695542.html
http://english.cri.cn/6966/2011/03/30/168s629392.htm
Sudanese President Issues Republican Decree on Referendum on Darfur Status
Libya, Obama and the tragedy in Darfur
By Glenn Kessler
http://www.washingtonpost.com/blogs/fact-checker/post/libya-obama-and-the-tragedy-in-darfur/2011/03/23/ABlu34KB_blog.html
http://au.news.yahoo.com/queensland/a/-/world/9092001/sudan-president-heads-to-qatar-amid-darfur-violence/
AFP
Sudan president heads to Qatar amid Darfur violence
Kaj pa oni :)
http://www.saudiembassy.net/about/country-information/facts_and_figures/
kolk jih je
http://www.sudantribune.com/Libya-s-Gaddafi-was-top-supporter,38422
zmeda
Violence in Eastern Libya Escalating, 600,000 Civilians in Need of Humanitarian Assistance
http://ireport.cnn.com/docs/DOC-581611?ref=feeds%2Foncnn
Kam bodo šli, v EU verjetno ne, jih bodo poslali v Darfur.
http://www.wiminswatch.org/are-white-arab-men-more-valuable-than-black-african-women/
Are White Arab Men More valuable Than Black African Women ?
http://therealnews.com/t2/component/seyret/?task=videodirectlink&id=9510
Cornel West on Obama, the American Empire and Wealth Running Amok
…”misli globalno, deluj lokalno” je povsem ustrezno vodilo za današnji trenutek & čas.
Običajni ljudje so *ebene stranke povsod. Demostracije od Kaira do Londona in Madisona, od Aten in Bruslja, Amsterdama do Tel Aviva, kažejo, da je imamo vsi DOVOLJ sranja.
“Trickle down economy” ni več le koncept oz. ideologija, je dejanska praksa. ….. gre namreč za globalno socializiranje izgub.
ANGIE nas je poučil, kaj je in kaj ni prav, kje je njegov neumni dvojček SAMVRAG, to je vprašanje, ki si ga zastavljajo prisebni Slovenci, kar jih je še!
Kaj je značilno za ta sistem? Značilno je najprej, da sta politična in poslovna moč tesno povezani. Njun skupni jezik je denar. Politična moč prinaša poslovne koristi, poslovna moč odpira vrata v politiko. Vrata med politiko in biznisom niso nikdar zaprta. Strankarski funkcionar Ez si je zgradil gradbeniški imperij. Mansurju so politične zveze omogočale pobiranje smetane z velikih zunanjetrgovinskih poslov. Minister za kmetijstvo je trgoval z zemljišči. Kompanjon Hosnija Mubaraka Salem je imel monopol nad prodajo egipčanskega zemeljskega plina Izraelu. Turistične rente so pobirali politično povezani. In tako naprej.
Za ta sistem je nadalje značilno, da poslovno-politične naveze služijo za dostop do javne lastnine, javnih dobrin in nacionalnega bogastva ter za prisvajanje tega bogastva in dobrin. Program je privatizacija. Privatizacija je gonilni motor tega sistema. Veliko omenjenih uglednih gospodov je prodajalo ali kupovalo javna zemljišča. Minister za kmetijstvo je, denimo, Abul-Eneinu za 5 milijonov in pol prodal zemljo, vredno 11 milijard. Isti minister je tajkunu Amru Mansiju ne le poceni prodal zemljišča na Sinaju, marveč mu je tudi dovolil to zemljo drago prodajati tujcem, čeprav zakon to prepoveduje. Zakon je prav tako javna dobrina, kot javno zemljišče. Tu sta bila privatizirana oba. Podobno so bili privatizirani deli javnega šolstva in zdravstva, kar je ostalo, pa je bilo prepuščeno propadanju. Za popravilo vdrte strehe nad avlo kairske univerze leta in leta ni bilo sredstev. Privatni razvojni projekti so imeli na voljo javno infrastrukturo - ceste, vodovod, električne napeljave, kanalizacijo -, medtem ko je bila ta infrastruktura tam, kjer je bila nezanimiva za privatno okoriščanje, zanemarjana. Z vsako tako privatizacijo so bili družba, javnost, ljudstvo razlaščeni in revnejši. Privatizacija se ni ustavila pri tem. S pomočjo mednarodnih institucij in programov - denimo tistih za razvijanje majhnih podjetij s pomočjo mikrokreditov - je posegla tudi po kulturnem in socialnem kapitalu egipčanskega ljudstva. Pod diktaturo ene stranke in gigantskega represivnega aparata se je vzpostavljal totalitarizem svobodnega trga.
Ta sistem po navadi imenujemo neoliberalizem. Pri nas ga zagovarjajo in uveljavljajo vse etablirane politične sile.
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042435266