Diplomantka z burekom
Diploma kulturologinje Bojane Rudovič Žvanut je poleg potrditve teze o vpletenosti bureka v samo bistvo naše družbe prinesla še bolj umazano razkritje - da slovenska javnost ne spoštuje družboslovnih znanosti.
118 x komentirano
zakaj noben ne ceni družboslovja? Zato ker se na družboslovne fakultete vpisujejo osebki, ki jih družboslovje sploh ne zanima, ampak iščejo samo najlažjo pot do “papirja”. Znanja od tam ne odnesejo nič, kot je rekla intervjuirana, so kompetentni samo za gostilniške debate, ne znajo pa nič narest od začetka do konca. Skratka tam je 95% takih oseb ki še vedno ne vejo kaj bi sami s sabo i so si pač navidezno podaljšali brezskrbnost in žuranje za par let. Ker pa je en kup ljudi tam, seveda delajo škodo tudi tistim ki jih družboslovje dejansko zanima in bi mogoče celo nekaj od študija odnesli, a kaj, ko pa mora profesor predavat 150 ljudem namesto 10-15im.
zdej ko pa se primerja kanalizacija in burek - kdo bo odnesel kaj od tele diplome o bureku. OK avtorica in še par ljudi ki bo diplomo mogoče prebralo in bojo znal kej nakladat po gostilnah. To je celotni domet tele diplome. Nekdo ki bo pa recimo (nevem, komunala mi ni glih znano področje) izboljšal sistem kanalizacije, pa bo lahko to znanje uporabil kasneje pri projektiranju novih kanalizacij in bojo izboljšave v sistemu dobrodošle za vse ki bodo to kanalizacijo uporabljal.
Ja, to si dobro povedal. Od diplome bodo največj odnesli tisti, ki jo bodo prebrali. Ostali, ki je ne bodo, bodo pa v istih gostilnah bentili nad neumnimi družboslovci.
Ker si se pred intervjujem, kot profesionalni (diplomirani?) novinar pripravil si verjetno diplomo tudi prebral.
Kaj je domet te diplome oziroma kaj bo nek bralec od nje odnesel? Ker gre za družboslovje, mi prosim povej kaj bo imela družba od tele diplome?
Kot primer kanalizacije, ki si ga izpostavil-družba bo imela v prihodnosti recimo bolj razvit sistem odtokov, manjše izgube pretoka vode do stanovanj, boljše izkoriščanje virov…kaj imamo od nekega FDVjevca? Saj je nebroj nekih usmeritev, kje se pridobljeno znanje uporablja? Še Bojana v intervjuju pravi da je vse kar znaš primerno samo za gostilniške debate, nič pa ne znaš speljat od začetka do konca…kje je potem poanta študija? Da si najbolj uspešen nakladač med pijanci?
Nisi pozorno poslušal. Študij je eno, diploma je drugo. Pomen diplome v stroki naj sodi stroka. Samo zato, ker se zdaj kar naenkrat vsi spoznate na kanalizacijo in si zmišljujete izgovore, zakaj bi bila ta diploma boljša (btw, to je bil tudi moj namen, fokusirati na eno stvar in meriti odziv oziroma primerjavo), še ne pomeni, da je diploma o pomenih bureka kaj manj pomembna.
O pomenu študija pa ne vem - po moje je odvisno od vsakega človeka, kaj uspe v štirih, petih… letih potegnit iz fakultete. Saj ljudje nismo konzerve, da bi nas poštempljali z isto nalepko in dali v trgovino.
In kakšen je pomen diplome v stroki? a nisi ti tudi FDVjevec-celo novinar, boš morda raziskal in poročal na koga vse v stroki je vplivala naloga? Pa ne rabiš se preveč trudit, sej že sam odgovor poznaš-NOBEN v stroki je ne bo povohal, ali bognedaj celo citiral. In ja diploma o bureku (ali gibanici če že hočeš) je veliko manj pomembna kot diploma o kanalizaciji, eno se da aplicirati v realni problem; druga pa je uprabna samo in edino v gostilni.
Kaj pa lahko potegneš iz FDVja kot fakultete? Kaj lahko potegneš od enega izpita, kjer se odgovarja z “drži/ne drži” in za katerega rabiš mogoče eno uro listanja, da dobiš oceno vsaj 8. Za diplomo pa cel mesec (in pol) - a to je nek faks ali kaj? To še v kategorijo debatnega krožka ne sodi.
FDV je, kot sem že rekel, v 95% namenjen apatičnim osebkom, ki želijo nadaljevati z udobnim in brezskrbnim življenjem srednješolca, s to pozitivno razliko da ni toliko domačih nalog, pa veliko več odsotnosti si lahko nekdo privošč.
Če v kratkem stavku karikiram: FDV je proti naravoslovnem faksu, kar je triletna trgovska srednja šola napram tehniški gimnaziji; s to razliko da ima nekdo ki konča triletno gimnazijo nižjo stopnjo izobrazbe; na FDVju pa so si po meni neznani logiki izborili naziv “univerzitetni”.
Na naravoslovju je treba dejansko preštudirat snov, ne pa samo na hitro prelistat in it na izpit.
In to nekdo iz FDVja ne bo nikoli razumel in zato se jim zdi čudno kako imajo ljudje tako mnenje o njih. A se je kdo za neko oceno res potrudil in recimo presedel za en izpit več kot tri tedne? Dobro veš da se ni…Ljudje cenijo nekoga ki se trudi, ne pa nekoga ki zna blefirat in mešat meglo.
Nimaš prav, ampak ne bova prišla skupaj. Še posebej zato, ker se skoraj vedno o FDV izrekajo ljudje, ki tja niso hodili oziroma ki nimajo POJMA o družboslovju, medtem ko družboslovci ne pametujemo o diplomah tipa “Možnosti razvoja turizma v Poljanski dolini ob Kolpi ” (ekonomija) oziroma “Naravoslovni dan iz fizike potapljanja” (fizika).
Da bi o nečem pametoval, je treba stvar preštudirat. O družboslovju ne bom pametoval, ker ga nisem študiral. Ampak tut FDVjevci niate kej pametovat ker tut niste kej preveč študiral na faksu.
NA DRUŽBOSLOVNIH FAKULTETAH SE LAHKO PADE SAMO PO STOPNICAH !
boli resnica,mar ne? sedaj v jok in na drevo……kamor ti nazadnjaški in nestrpni bedaki spadajo….in konec
Domen Savic: sem poslusal in nisem vedel, nad kom naj se zjokam! In sem ugotvil, da si BEDAK z veliko! Ce takim dajo diplomo novinarja, kot si ti, je treba pa res druzboslovne fakultete zapreti!
“:..neee, neeee, buka, fuulll, galama,…..lupetmo,……popusiti,…”
Lepo vaju prosim!
Sem pa diplomo cital!!!!
NITI ZGODOVINSKO, NITI PO RECEPTU NI PRAVILNA!!!!!
Ergo tudi ni za gostilnisko debato!
V čem je problem?
Domen: poslusaj sebe! Ce ne zaznas brezsolnosti vprasanj, ki si jih zastavljal, ti e morem pomagati!
In poslusaj svojo slovenscino! Katastrofa, za katero pred tridesetimi leti ne bi naredil niti prvega razreda osnovne sole! MARS s SRBIZMI!
In na intervju se je treba pripraviti in kaj konkretnega vprasati, umno in kriticno in analitsko! Ne pa
BALKANSKO blebetanje!
In tvoja srbkinja, niti recepta za burek ni pravilno opredelila, niti zgodovino bureka!
In filozofija niso gostilniske kvante!
Lepo te prosim, Domen, posuj se s pepelom in se kaj nauci od Petrovca!
Pa ne SERJITA po balkansko, da nam burek smrdi! Odlicen je! Smrdi pa nam takale babura, ki kadi ko turek, se vede balkansko nekulturno pred ekranom in govori neumnosti skupaj s tabo!
Bo dovolj!?
Samo še malo - kaj bi jo ti vprašal? Oziroma kaj si v intervjuju pogrešal (poleg izborne slovenščine in brilijantnih odgovorov)?
FILOZOFIJA je mati vseh znanosti! Tu pa dvoje razpreda o gostilniskih kvantanjih v omami alkohola in cigaretnega dima, pol zadetih, pol bebavih delomrznezev! In to naj bi bilo jedro nove druzboslovne znanosti v SLO!
PREHODIl in prepotoval sem ves svet! Toda bolj zanikrnega, laznjivega, delomrznega, zahrbtnega, topoumnega noroda kot so SRBI GA NI! Zal, toda to je resnica!
Za to nam ne mazi jezika s srbizmi!
Aha. Mislim, da sva zaključila. Pa hvala za komentarje.
Tema, ki bi jo kompetentno obdelal kak jezikoslovec. Neko neuspešno zbiranje primerov “po občutku” po internetu je res bolj afnanje. Wikipedija pa itak saves the day.
Pa dajmo, ker sem ravno pri volji - lahko prosim definiraš “neuspešno zbiranje”? Kaj to sploh pomeni? Da ji je uspelo ali da ji ni uspelo zbrati primerov? Pa Wikipedia - si pogledal citat? Se ti zdi problematičen?
V diplomi sama pravi, da ji ni uspelo zbrati dovolj primerov za obširnejšo analizo. Zato se je odločila za par primerov, ki so se ji “zdeli” relevantni. Verjamem, da gre za zelo relevanten vzorec in metodo, haha.
par strani je naravnost iz wikipedije, s slikami. Odlično za vse, ki ne vejo kako zaviti, nezaviti, albanski … bureki izgledajo. Zelo informativno.
Ti zagotovo veš za boljši vir. In glede odločanja o primernosti primerov - zanimivo vprašanje o avtoriteti v družboslovju. Koga bi ji ti priporočil?
Ne spoznam se na kulturologijo, ampak opis njene metode je daleč od prepričljivosti. Kot sem rekel, s pomenom besede v nekem družbenem okolju se ukvarja sociolingvistika, ki ima za analizo pomena izdelana precej natančne, kvantitativne metode in orodja, denimo korpuse besedil.
Če se analize pomena lotiš kulturološko, bi pričakoval argumentirane odločitve glede področij, iz katerih črpaš vzorce, zadostno število le-teh in preverjene metode analize, da bi stvar izpadla reprezentativna in ne narejena “po občutku”. Že tako se družboslovju prevečkrat očita, da se ravna po občutku. Ta je potreben, ampak v razumni meri.
Ves kraval mi je bil beden že zato, ker nekdo predpostavlja, da je burek že a priori manjvredna tema. Seveda imaš povsod povprečne ali podpovprečne naloge, na družbo- ali pa na naravoslovju, ampak ne zaradi teme - zaradi njene obdelave.
Lej, cel cirkus je nastal zaradi teme, ne zaradi obdelave. Pa tudi obdelava ni TAKO SLABA da bi se bilo vredno zgražati zaradi tega. Pač, še ena kulturološka diploma, ki bi ostala neopažena, če ne bi bili ljudje tako ziritirani zaradi bistva teme, ne njene obdelave.
FAKTI: intervju in delo ga. Rudovic razgalja POPOLNO bedo:
-humanisticnih fakultet
-pisca diplomske naloge,
-novinarj, poklicna beda!
1. Ko lahko na nenaravoslovnih, humanisticnih, fakultetah pridobis diplomo v roku meseca in pol je ze to osnovna beda!
Na naravoslovnih, tehnicnih, fakultetah traja diplomska naloga od 6 do 12 mesecev!
Ce pa je se delo realizirano na osnovi viska filozofije v beznici, je to dvakratna beda!
Ce bo bezniska kultura filozofije osnova mater znanosti, smo pa res na BALK-ANU!!
In ko je se obelodanjeno, da je to normalno, ker baje, se na teh fakultetah diplomira tudi iz uporabe straniscnega papirja na WC, je to trikrat beda!
2./ Pisca diplomske naloge!
2.1 Ko izjavi, da je diplomsko delo samo stopnica, da dobi denar na neki fundaciji!
Ne pa, da je diplomsko delo zelja diplomanta, da s svojim umom da svoji sredini kaj novega, iskrivega, duhovnega, sredino obogati!
Tu pa je evidentna zelja sredino samo oropati za denar!
2.2 Ko se sklicuje da je burek v SLO, kot v Nemciji Wurst in senf, Lepo vas prosim, wurst je nemska nacionalna specialiteta!. Burek, sicer okusen, pa je v SLO prenesen po letu 1950!.
2.3 Ko niti zgodovine bureka ne pozna, niti recepta!
Burek je iz Azije, Uzbekistona, in nobenega petersilja, temvec lokalno: KINZA, najblizje je to koriandru.In v Srbijo so jo prinesi Tirkistanski zavojevalci!
Srbi nimajo ne svoje zgodovine, ne kulture, ne kuhinje!
Ovija, plosci, se pa testo na palcici!
2.4 Ko intervjujanka sedi v kuhinji z mackami in zvija cigarete in se premetava in polintiligentno smeji svojim ne-duhovitostim! Spominja me na, tako so pravili, na zene srbskih oficirjev, ki so prisle zivet v bloke, v Slovenijo, tam leta 1960! Ves dan v Shlafrockih, s kantami crne kave, cigaretami v ustih, se sprehajale pobloku ena k drugi in cvekale, nic delale!
Pri tem pa po balk-ansko sprevraca kritiko dela na prikito ksenofobijo.
In razvije teorijo, da je beznca leglo filozofije.
3. Novinarja!
3.1 Intervju brez repa in glave! Nivo nabijanja v beznici!
3.2 Pacenje, v dusevne luknje vprasanj, vrivanje srbizmov in ljubljanske spakendravscine!
Saj se mi dalje niti ne da vec! Se hujsi poden kot intervjujanka!
In po tem obvisi vprasanje, zakaj tak odpor proti humanisticnim faksom!
Vidva sta dva temeljna pokazatelja! Niti besed ni potrebno vec!
He he, ali mogoče kdo ve kako je sendvič dobil svoje ime? Jaz namreč vem, sem imel govorne vaje v 7 razredu osnovne šole in naslov - Kako je nastal sendvič. Burek nikakor ni tema za diplomsko nalogo, za seminarsko že mogoče, za diplomsko pa nikakor, kvečjemu če izumi svoje vrste burek in ga začne tržiti - aplikacija v resničnem življenju.
Jest, jest, jest! Bom jest puvedu, koko je dubu Aljo ime.
Enkrat so na televizji eno reklamo vrtel, kje en nmau zavaljen dec bradat nekaj po taljansk fingiru…
kso pol od nekje Radensko snel, pa jo je gun kukr nekih hvalu (e buona, …e buona … ečetera-ečetera)
‘n je neki zabudalu u kuhn, ku češ “percemolo, aljo , …. “ nkar mu je itak zmankal…
‘n pol je blo to našmu Aljušu tok ušeč, de sje od tistkrt zmeri peteršilja in česna nafilu, prej kt bi boksarsko vrečo povalu.
Pol je pa ‘nkrat baba k seb povabla, kjo je na plesu spoznal, pa ga praša baba njega: “Ja koko ti je pa ime?”
In Aljoša je samo “Aljo…” izdihnil pa je bla baba kuj preč, kjo je sapa od česna na tla položila.
In toko je naš Aljo dobil ime. Od takrat pa raj sendviče je.
heh, seveda imaš prav … samo kaj, ko moraš pručko s sabo nosuti, da lahko višjim ženskam gledaš v oči … piar-spin dottore Zbik The White Snow.
http://en.wikipedia.org/wiki/Lord_Sandwich
Upss napačen sendvič, ta je taprav:
http://en.wikipedia.org/wiki/John_Montagu,_4th_Earl_of_Sandwich
ALJO: tako kot kavbojke, hlace Hamburskih pristaniskih delavcev, je tudi sendvic iz NEMCIJE! Imenoval se je, pred tem, butherbroat!
Kruhka s maslom in sirom na sredini!
Rusi se danes tako imenujej popacenko sendvic!
Vsa Azijska kuhinja izhaja iz tedanjega Tirkistana, plemena Uzbekov! Ostali, Kazahi, Kirgizi, Tatari, Mongoli, Inguri, ….. so bili bojevniska in nomadska plemena! Samo Uzbeki so obdelovali polja in imeli svojo kuhinjo! Tako LEPINJA, kot BUREK, PLOV, FASOLJ,…! In tako dalje!
Temeljna zelj te kuhinje a je bila KIMZA!
Da ne pozabimo. Diploma je dostopna tule:
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/rudovic-zvanut-bojana.pdf
@Zbik, hvala za trud, ampak menim, da ne bo nobenega navala.
Zbik: je ze najin prjatu JEBIVETER pred kakima dvema mesecema objavil! Bil je prvi. On je vzrok za tale vihar v kruglci piva!
Hvala za opozorilo. Sem takoj našel, da je bilo to v tej temi
http://www.vest.si/2011/02/01/nocemo-nato-baze-pocek/
Nu, bolj kot do prvosti mi je bilo do tega, da je zapisano v tej temi (kar bi lahko že naš ljubi novinar Savić naredil) in da je to minimum “prijaznosti do bralstva in gledalstva”, da se namreč reference objavi.
Če ena zaklofa: Savič, ne Savić. Pardon.
@petrovc: morda poznaš samo s Prešernovo nagrado nagrajena diplomska dela, da takole omalovažuješ dotično obdelavo bureka. Sem imel priložnost prebrati kar nekaj diplom tako na FMF, FRI, kot na FDV, pa moram povedat, da na prvi vtis količina vloženega truda niti ni toliko varirala med fakultetami. Mogoče imaš ti osebno občutek, da bi spisal bistveno boljšo obravnavo ampak verjemi, da je v splošnem tole pisanje o bureku čisto na nivoju, ki na ljubljanski univerzi prinese naziv dipl.
Aja pa še to. Na FMF so bolj pridni (zelo verjetno pa tudi bolj nadarjeni) kolegi napisali svoje diplome tudi prej kot v 2 mesecih, tako da tisto o 6-12 mesecih ne bo čisto držalo.
Ne vem od kje ti ideja, da bi morala bit diplomska vrhunec poklicne poti in življenjsko delo. Pomoje bi blo bolj fajn, če je diploma samo ena izmed stopnic večjim in boljšim stvarem naproti.
Lahko pa, da si pač eden od zateženih/zafrustriranih asistentov z večvrednostnim kompleksom na poljubnem (naravoslovnem) faksu …
@Feri, začetek razpada sistema pri nas vsaj, se je pričel, ko so razni perspektivni in ” inteligentni ” ljudje, kot recimo Rožič, prišli do doktorata na fakulteti u Gnjilanama. Za nadaljevanje vrste je poskrbel med drugimi tudi Drnovšak, tako, da je današnje stanje diplomirancev, ki kot svoje remek delo prezentirajo študijo o bureku ali še huje o uporabi WC papirja , le še posledica zavoženega stanja.
Če pa hočeš vreči “na trg” eno res vredno tematsko nalogo, pa ne zagovarjaj tega, kar ni za zagovor, ampak obdelaj zavoženi sistem izobraževanja.
Diploma bo vrhunec za nekoga ki ga področje študija zanima in bo z veseljem vložil trud in izdelal nekaj na kar bo ponosen. Ko opraviš z vsemi izpiti in dobiš pregled and celotno sliko smeri ki jo študiraš in vedno te bo neka stvar v študiju bolj zanimala od druge. In diploma je tista stvar s katero se lahko popolnoma posvetiš tisti tematiki (specializaciji če hočeš) ki te je v vseh letih najbolj pritegnila in jo naštudiraš in se poglobiš v vsak detajl. S tem sicer zapraviš kar nekaj ur, ampak na koncu rataš poznavalec tematike, dejansko si nekaj naštudiral in v temu razturaš če tako rečem.
Če pa ti je diploma samo sredstvo da pobašeš neko štipendijo oziroma samo ena formalnost s katero je potrebno čimprej opraviti, potem si pa na napačnem faksu oziroma za faks sploh nisi.
Poanta faksa, kateregakoli, je to, da začneš sam migat z možgani in sam natuhtaš neke stvari ki te o dolčeni stvari res zanimajo. Na FDVju pa je poanta ravno obratna-čimprej diplomirat in pobasat papir z najmanj truda. In s takim razmišljanjem in s takim delom odneseš NULO in na taki ravni kakovosti je tudi kader iz FDVja.
@/ alias flash. Vidiš, ti poševnica bi lahko usmeril svoj doktorski performens v iskanje nicka za sebe. Ampak to le za uvod. Kot pravilno ugotavljaš je pristop k diplomi, ki naj bo vstopnica za neko imaginarno šudiranje na neki šoli v tujini, že v osnovi zgrešen in tudi ne daje ne znanja, niti pristopa k razrešitvi problema, ne ob prezentaciji o diplomi, še manj pa pozneje,ko naj bi družba, ki je to fin. omogočila, od tega tudi nekaj imela. Ampak problem ni le pri tej burekdjijski “doktorici”, podoben ali skoraj isti sistem je od prvega razreda do “diplome pri 50ih letih” pri vseh študijskih pristopih. Ljudje se ne učijo, da bi kaj znali,ampak, da bodo naredili izpit. In posebej je današnji sistem učenja ,ko vsi učitelji ali predavatelji natrosijo “milijardo” raznih učbenikov in them(predmetov) in na koncu mlade možgane utrudijo , v teh možganih pa razen sposobnosti za posluževanje računalnika ne ostane ničesar. In zato se danes čudimo 4 ali 5 letniku, ki je “genij” poznavanja tehnike, ko pa doseže starost 20 let, pa je le še skoraj debil z znanjem posluževanja hi-Fi, mobitela in računalniških naprav. Konkretno je problem viden pri medicini, koder je diagnostika rezultat večletnega življenja zdravnika z bolniki in na tej osnovi sposobnost diaganoze le na osnovi pogovora. Otroci in pozneje, se učijo le za “prolazno” oceno in nič, da bi ostalo kaj v glavi, koder bi se srečalo z ostalimi tvarinami ostalih predmetov in bi se na tej osnovi tvorila “sposobnost življenja”. Danes je mlada glava natrpana z vsemogočimi podatki, glava sama, še manj pa učni sitem pa vgradi sistem kaj od tega je pomembno, oziroma kaj si mora nekdo zapomniti za celo življenje in kaj le do ocene. In tako imamo posebej pri družboslovnih temah le napihnjene “cepeline” s spodatki, ki ne vedo za kaj in kdaj jih bodo rabili.
@/, razumem tvojo misel o “vrhunskosti” diplome. Samo realno je (iz različnih razlogov) takih primerov največ 10%. Pomoje ni primerno, da se popljuva vse ostale, ki so napol površno dokončali diplomo samo zato, ker se jim je mudilo v službo/podiplomca/počitnice. Recimo, da je nekdo resnično prebral burek diplomo, razumel, kaj točno je bila tema (petrovc že odpade), bi bil primeren odziv nekako tak. “Površna diploma, to in to bi lahko bolje razdelala, pogrešam še to in to …” in ne “Matr tile glupi družboslovci samo neki serjejo, js pa delam cele dneve”.
Pa saj se razumeva verjetno …
rogerg - kaj je pa narobe z vzdevkom? pa zakaj alias flash? kakšen flash - če že vpeljuješ angleščino, se temu znaku reče slash. pač bila je prva tipka pod prstom in to je cela filozofija okoli tega. Kaj ima to veze? A si ti porabil 2 ure tehtnega razmisleka za kombinacijo rogerg al kaj? In to samo za uvod…to bo kar zaključek, ker ti je očitno bolj važno kak vzdevek ima oseba, kot to kaj ima za povedat. s takim je brezveze debatirat.
@feri naf: zarad mene je lahko tudi diploma o gibanici, sekretu ali čemerkoli. Osebi na videu se sprašujeta in jim je čudno, kako FDVjevce ljudje podcenjujejo in to je tisto kar mene najbolj čudi-kako jih pa ne bi podcenjevali? Lej za izpite se na FDVju ni treba kaj preveč pomatrat-ko sem zvedel da je obstajajo predmeti, ki se jih opravi z “drži/ne drži” in za povrh vsega je kriterij za pozitivno 11 pravilnih “drži/ne drži” odgovorov od 30ih, me je srat prijelo. In če se že skozi izpite spraviš dokaj poceni oziroma skoraj zastonj, daj poskrbi da bo pa vsaj diploma nekaj konkretnega, dokaži da si na faksu zato ker te družboslovje dejansko zanima.
In ja, sem naravoslovec in proti družboslovju kot takem nimam nič. Če je komu družboslovje všeč je čisto prav (pač ni vsak za vse) in tudi če je to na FDVju, se bo taka oseba izkazala. In če so že izpiti zastonj se bo nekdo ki ga tematika na FDVju zanima pri diplomi orenk potrudil in takrat se bo videlo da je na tem faksu ker mu je to dejansko všeč in ga zanima. Ampak takih je na FDVju največ 5%, rajši manj.
In to je to-zastonj izpiti in zakaj se potem matrat z diplomo, ko pa jo lahko na hitro spišem, glih tolko da gre skozi. Pa tut s tem bi se sprijaznil in jih jaz osebno ne bi kritiziral, če bi bli teli FDVjevci tiho. Ne pa da se potem še čudijo kako jih ljudje in sploh naravoslovci podcenjujejo - ja madona, kaj so pa takega naredili da si zaslužijo boljši odnos od ostalih? Zastonj izpiti, zastonj diploma - torej nič (oziroma zelo malo) vloženega truda in potem še pričakujejo neko spoštovanje od naravoslovnih sovrstnikov in se bunijo ker jih vsi podcenjujejo. Ja treba bo kej pokazat…ne more oseba, ki v povprečju za izpit porabi 2ure pričakovat da ga bo spoštoval nekdo ki se v provprečju za izpit pripravlja najmanj teden in pol do dva tedna (za teorijo!! vaje so posebaj!!!)
Pa bom še burek uporabil: koga boš bolj cenil.nekoga, ki si bo vzel urico in pol časa in bo sam pripravil in spekel burek; ali nekoga, ki bo zlaufal do bavarca in kupil en burek pri Olimpiji?
@/, nikar se no ne nerviraj ob tako nepomembni malenkosti, kot je poizkus humorja ob tvojem nicku. Ja, sem videl, da sem bil takoj štrafan, ko je meni ušel flash namesto slash.
Kar se pa imen tiče, ti naj povem, da določeni narodi v namen izbire pravega imena za novorojence skličejo plemenski posvet. Toliko le na rob o imenu.
@/ pomoje si po nepotrebnem zagrenjen zaradi nesorazmernosti izpitov na FDV in poljubnim naravoslovnim faksom, dosti tega izvira tudi iz urbanih legend in pretiravanja. Saj si se sam nekoč odločil za študij naravoslovja, tudi jaz sem se in sam veš kaj si se naučil in kaj znaš in koliko truda si v to vložil in svoje znanje znaš cenit.
Pa vseeno se na koncu lahko vprašaš, s kom bi šel raje na pir. Z nekom, ki je rešil VSEH 6000 matematičnih nalog, ali z nekom, ki je napisal diplomo o bureku?
@Feri Naf, ne dajaj takih prozaičnih protiargumentov.S kom bi šel raje na pir?Plehko debato bi imel z obojico. Me spominjaš na leta, ko sta bili v celem svetu znani le dve besedi iz naših logov.In to “problema nema”.Pa kot ste videli je prišel problem ravno pri nas.
Bom tu nekaj čveknil, vendar zlasti na
Feri Naf @ 4. april, 2011 ob 21:05
1. programi na naših fakultetah si večinoma ne zaslužijo, da bi vanje vlagal ZNOJ IN GARANJE.
2. intelektualec oz. “inteligenca”, kot praviš, to ni, če ni sposoben spoštovati drugačnih od sebe.
Program je morda tuintam malo demode ali pa nekoliko okoren. Morda je en glavnih problemov, da so zlasti predavanja — ob sicer deklariativno čisto spodobnem programu — zanič. Če pa namiguješ na to, da “ni treba vsega znati”, da nareiš izpit, potem seveda tega spet ne moreš opisati kot je to napisano pod točko (1). Tudi naravoslovje in matematika so vpeti v določeno tradicijo “temeljnih kamnov”, katerih temeljnost je zaradi omejenega časa vedno arbitrarna. Veliko pomembnejša je avtentična in dosledna obravnava in res TRUD, ki ga študent vloži. Če pa namiguješ, da na tehnikah (FRI, FE, SF) ljudje niso pripravljeni “takojšnjo proizvodnjo”, potem si pa spet v horizontu povsem ožjestrokovnega pogleda na strokovna področja, ki želi z ozkimi specializacijami porezati vse, kar se direktno ne zdi nuclih pri zadevni usmeritvi.
Točka (2) je za začetek refleksivna, po drugi strani pa implicira neko ekskluzivno definicijo “intelligentiae”, narejene natanko v ta namen.
Daješ vtis, da svojega truda v naravoslovni študij in znanja, za katerega si se odločil, iz znanja, ki si ga tam pridobil ne ceniš…. ali se motim?
@Feri naf:
ne gre za zagrenjenost, daleč od tega. In ja sam sem si zbral faks in če bi zbiral še enkrat bi spet isti faks izbral, čeprav je zajeban za znoret, Verjetno bi na FDVju trikrat bolj trpel ker ne prenesem nakladanja in piflanja na pamet. Kot sem že rekel-ni vsak za vse.
Na jetra mi pa gre, ker se FDVjevci vseeno drznejo postavljat ob bok naravoslovcem IN TUDI OSTALIM DRUŽBOSLOVCEM, ki so na svojem faksu dejansko nekaj študiral in delali.
Pa tisto o “drži/ne drži” odgovarjanju kjer je treba met 11 točk od 30ih za pozitivno ni urbana legenda, ampak se gre za predmet Javna uprava (ali nekaj takšnega).
Pa na pivo grem z vsakim, in z enim ki obrača številke celi dan in s FDVjevcem. Mam dost kolegov na FDVju s katerimi gremo dostkrat obiskat šanke po ljubljani n glih zato vem kakšno je stanje na tem “faksu”.
@Zbik
1. točko bi lahko bolje pojasnil. Mislil sem na to, da so programi dostikrat zastareli in okoreli in nekateri profesorji nezainteresirani in nenadarjeni za pedagoško delo. Rezultat tega je, da bo nekdo, ki ga določeno področje res veseli in zanima, svoje želje po znanju bistveno bolj učinkovito in temeljito potešil v prostem času izven univerzitetnih programov. Iz tega direktno sledi zaključek, da programi niso vredni, da vanje vlagaš znoj in garanje.
Zase osebno pa lahko rečem, da bolj kot znanje (dosti ga je izpuhtelo) iz faksa cenim pridobljeno mentaliteto, da je vsak problem rešljiv.
Lahko bi naprimer diplomirala tudi iz enako nekoristneteme: Vpliv spolnega življenja uši na razmnoževanje bolh.
Feri Naf:
1. Ko sem konec prvega letnika delal izpit iz matematike na Univerzi, sem pred tem garasko izdelal 6.000 matematicnih nalog! Samo tise stejem, ki sem jih realiziral, realiziral pa sem VSE! Kajti toliko casa sem grizel!
2. V tretjem letniku sem, smo, morali na osnovi parih, potrebnih, podatkov izracunati AVTO, osebni, do zadnje podlozke! In zrisati vse mehanizme trodimenzialno! Dela takole za mesec dni po 20 ur/dan!
3. V svojo diplomsko nalogo na IJS sem vlozil 14 mesecev dela po 10 ur dnevno! Meritve izvajal samo med 01:00 do 04:00 ponoci, ko ni bilo radijskih motenj!
In se danes sem nanje ponosen, kot na matematicno statisticne obdelave in ideje! Slo je za segrevanje reaktorske sredice in posredne indikacije!!
IN FAKULTETA MORA BITI S ZNOJEM IN GARANJEM IZDELANA!
Bodoci intelektualci morajo znati delati vec kot neintelektualci!
4. Naloga o bureku bi bila lahko izjemno zanimivo delo! SEVEDA, CE BI JO NEKDO JEMAL RESNO IN ODGOVORNO, ne pa po balk-ansko!!
Gre za mesanico zgodovine in kulinarike!
Tirkistansko cesarstvo in recepti in plemena!
Zavojevanje Konstatinopla in padec razgrajaske Samove drzave!
(Tedaj so jedli konjsko meso pod sedlom in pred bojem svojim konjem odprli zilo na stegnu in iz nje pili, ob bureku, kri!)
Spremenbe v recepturi in nacinu obdelav in peki!
Prihod v Slovenijo in ponovn spremenbe! Pa ne s Srbi, s Bosanci in Albanci!
To, da danec bodoco “intiligenco” ne uce delati in znojiti se in spostovati delo, pa je simptomaticno za vse fakultete!
Lahko pa da si ti eden od zafrustriranih vagabund-studentov na nenaravoslovnem faksu, ki ima kompleks do nas, tehnikov, ki znamo misliti in ki znamo delati in ki znamo ustvarjati! Tudi za to, da vi na nenaravoslovnih faksih “filozofirate po pakzlnih!
Ta antagonizem intiligence med intiligenco in logiko naravoslovja in nalaganjem in kvantanjem ke v tri dni nenaravoslovja, obstaja od nekdaj!
O novinarju sem pa ze povedal! Nula!
Joj petrovc. Vidim, da si marljiv in pedanten, tudi ko takole argumente naštevaš po točkah. Temo tele diplomske o bureku si pa vseeno pošteno zgrešil. Mogoče tebe bolj zanima zgodovina in kulinarika, avtorica pa je želela obravnavati pomen bureka v Sloveniji v jezikovnem smislu in je to čisto spodobno tudi naredila.
In še dve točki zate:
1. programi na naših fakultetah si večinoma ne zaslužijo, da bi vanje vlagal ZNOJ IN GARANJE.
2. intelektualec oz. “inteligenca”, kot praviš, to ni, če ni sposoben spoštovati drugačnih od sebe.
Torej je po tvojem treba spoštovati vsako tujo neumnost?
ROGERG: se strinjam! Te pa SPOSTUJEM, ker si mi enkrat dejal, me poducil: “DA JE FILOZOFIJA MATI VSEH MODROSTI, tudi tehnike!”
Imel si prav in mnogo poti si mi odprl! To pa ne gre pozabiti!
@Petrovc, upam, da si to izjavo podal pri polni zavesti. Se šalim. Kajti s tem, da si jo sprejel in prepoznal kot meritorno , si dvignil sebe do nebesnih višav; na koncu pa tudi meni poklonil kompliment.
Če boš usmeril svoje razmišljanje v tej smeri dalje, boš ugotovil, da je celo tehnika, ozroma tehnične vede, v osnovi vezana na filozofijo. Veliki tehniki so bili tudi veliki filozofi,torej misleci ali modrijani. In obratno.
POSEVNICA: nimam kaj dodati, samo, da se strinjam!
LADJA NORCEV: znorel sem! Tu je ura 01:39 ponoci! Do sedaj sem cakal klic iz ZLOvenije!
Recimo, da sem imel dva tankerja nafte v Hamburghu po 60% ceni! Pa ni bila nafta, bilo pa je, kar rabimo vsak dan!
Dogovorili smo se, da me poklicejo!
In jaz sem jih klical!
In odgovor je bil:
” Ne mi jebat monopola!”
Ni vazno, koliko placujejo drzavljani, vazno je, da banditom ustaljeno tece na racun v Zugu in firmo na B.V!
Kaj se sploh zajebavaš z UDBA-ši. Ali pa si bil mogoče eden izmed njih?
Tudi,če si bil udbaš, sedaj več nisi.In to velja.Tudi Marija Magdalena je bila kurba( kar niti ni tako slabo za “potrebne” kliente).Pa je spregledala.In postala Svetnica.Ena najbolj cenjenih.
ALJO: davno pred tisto Anglesko imperialisticno svinjo, ki bi jo bilo, na tuji krvi zarejeno, ze davno potrebno zaklati, so Nemci poznali BUTHERBROAT!
Tudi kavcojke (Straus jih je prinesel v Kavboj land!) Nemec in Jud!
O UDBI ti pa ne mislim razlagati! Sam resi, kot ti je pri pameti in pri roki! Me ne zadeva!
Feri Naf: malo na pocez! Samo tole! Jaz grem na pivo, sicer ga ne pijem, ergo, kavo ali pozimi dva deci kuhanega ali poleti Schweps, z ljudmi, ki so odgovorni! Ne druzim se, se izogibam druzenja, z NALAGACI in BLEFERJI!
In tako ta babura s diplomsko nalogo o bureku, kot novinar sta BLEFERJA in nalagaca!
Da pa je kdo drugacen me ne moti! Toda naqj me:
-s svojo drugacnostjo ne POSILJUJE!
-naj zaradi svoje drugacnosti ne ZAJEDA moje shrambe!
-naj zaradi svoje drugacnosti ne rusi SVETISCA mojega oceta!
Ce pa od rugacnosti ne more ne preziveti, ne razploditi se, ne biti spostovan,naj CRKNE!
Rogerg: prisega na “Sveto Pismo, stran: 5 Mz 5,2-17, SSP”
Predsednik pa ne bos! Samo minister!
Korektno, toda ravno podatki o neo UDBI me zanimajo, morali bi zanimati tudi “raziskovalne” novinarje. Pa njihovi črni fondi, načini deskreditacije in spisek vseh lopovov, ki sodelujejo z njimi - pa brez zamere.
Po moje bi moral vprašati Petrovca, v kakšnih odnosih je bil z dr. Milanom Osredkarjem.
Radio kričač, OZNA, Jožef Štefan, samo še kakšni Teslini zapiski manjkajo in stvar postane zelo zanimiva…, ohh pa seveda povojni jugoslovanski atomski program je tudi zanimiva tema.
LADJA NOREV III: vceraj sem ob 20:40 zapisal o nekem blagu in neki 60% nizji ceni!
GA NI HUDICA, danes pa ob 08:00 na DELO.SI precitam, da je v ZLO veniji RACIONALIZIRAN zucker (sladkor).
Vceraj sem o teh 5.000 tonah ZUCKRA TUDI MISLIL!
60% cenejsega!
TA DRZAVA JE ZA POZGATI S ZLOVENCI VRED!
Zbik: sicer se malo izogibas komentarjev na moj racun! Pa ni treba, ker korektno komentiras!
Kar se tice Osedkarja, poznam, dobro, in imam tocno tako mnenje, kot ti!
Ce sem pravilno analiziral tvoj skriti pomen komentarja!
Sem pa pozabil!
V svetu modrecv MORA BITI TUDI Miha T. Eden najvecjih strokovnjakov za tehnologije in elektroenergetiko. Tudi z IJS!
ALJO: pustiva UDBO in se posvetiva novemu jutri!
Novega jutri brez razkrinkanja neo UDBE ne bo, so povsod zraven…
Aljo: prijatel!
Poglej, da se spet vkopamo vsak v svoje rove in zacnemo obstreljevati s municijo: orozje, poboji, udba,…NIKAMOR ne pridemo!
Mi sestavimo vlado!
Mi ocistimo birokracijo lenuhov, banditov, spletkarjev!
Damo roko vsem, kajti gospodarstvo pozna LEVA stran bolje!
Stopimo skupaj s postenimi in dobromislecimi!
Vsi problemi so resljivi z zaupanjem vase in v druge!
Toliko je za narediti, toliko konsenza je za najti, toliko odpovedovanj je pred nami!
Dajmo, bodimo iskreni sodelavci, ceprav se nam kresejo razlicna mnenja, cilj pa mora biti samo EDEN: K A R A N T A N I J A! Gnezdo nasih otrok in vnukov!
ALJO: KARANTANIJA od Cresa do Dunaja, od Zagreba do Udin! S Trstom!
A imamo že toliko prišlekov z juga, da je postal burek nacionalna jed?
Kaj pa kranjska klobasa in maseljc slovenskega vina.
PA (ZASKA) ZASEKA S KLOBASO IN KRUGLA MOSTA!
….ravnokar sem si privoščil slasten regrad z na koščke narezano, rahlo popečeno hamburško slanino in povrhu ravno prav za dve žlici fižola češnjevca, vse skupaj na ogretem kisu z malo olja ….njami. njami…..
pozabil sem povedati, da mi je to dobroto pripravila moja ljuba žena…….
Dej, Jebiženo, vetru rec, da je regrat še bistveno boljši od regrada; naj ti drugič tega pripravi.
…..naj bo regrad ali regrat ali po naše Loewenzahn, pripravljen kot ga zna samo moja draga je božansky ….
Ja pol pa bogžegnaj!
(sem še enkrat preveril sestavine zgoraj)
1A!
boglonaj….
JEBIVETER, in vse te dobrote si pospravil kar sam, brez nas!
za enkrat ja toda, ko se dobimo na spomladanskem pikniku, bom po enakem receptu pripravil to poslastico za celotno družbo in zraven še kranske klobase, tiste od Arvaja so najboljše, obljubim !
@Jebiveter, upoštevaj da je regrat uporaben le še par dni. Torej pohiti s piknikom. Pa še država ni bankrot zaenkrat.
Rogerg, motiš se, regrat nabran pod listjem v senčnih legah ob robu gozda je užiten celo leto, tudi pozimi se ga najde, na pravem mestu seveda, tega mestni razvajenčki ne poznate upam, da se piknika udeležiš tudi ti, ki si navajen , vsaj izgleda tako, na hrano iz reciklirane plastike…..
@Jebiveter, očitno prakticiraš že sedaj življenje v omejenih možnostih, ki je na vidiku že kmalu potem, ko nam bo še kdo dal zadnje posojilo 1,5 mlrd Eur.
Kar se pa mojih prehrambenih preferencialov tiče, pa imam na zalogi bezbroj receptur , ki jih za gotovo vi ne boste koristili. Npr. gusano mayor blanco ,ali veliki lesni črv iz Amazonskega gozda, dalje frigane vešče iz tajsko-burmanske djungle, pa popečene kobilice in gliste iz Bornea, pa mladice kače kobre v 60 % žganju iz Laosa, pa oriksov ali nojev pršut iz Kalaharija in še in še. Vam bom regrat kar pustil, ko boste skupaj z Angiti in mrčesom ostali pri domači hrani. Na piknik me pa le povabite, vam bom svetoval še kakšno rihto, ki je v času benestara niste probali.
Aljo: to pa je bilo sodelovanje Reaktorskega centra Podgorica na IJS in Instituta v Vinci v Beogradu!
Tito je osebno odredil na obisku v Podorici tam zgodnjih 70. letih!
Tedaj je izrekel tisti znameniti stavek, v Podgorici, na IJS:
“A tule pa bomo proizvajali, delali,..”
Po tem se je malo ustavil, mislil je namrec reci, najverjetneje, ATOMSKE BOMBE! Pa je diplomatsko nadaljeval:
“…reaktorje!”:
To je bil vic IJS, se leta po tem!
Govorim o atomskem programu s konca 40-ih, začetka 50-ih.
JEBIVETER: to ni treba pojasnjevati! Takoj sem vedel, da si tudi malo mackasto - zortig tip in se das od zene malo pozortati!
ZBIK: sem malo cakal, bos stopil na kapsl, ki ti ga je zvito podstavil JEBIVETER s tistim “Y”
Lepo si odreagiral! Vzorec odnosev!
Ti pa potrjujem, da na Gorenskem regratu recemo REGRAT!
Dobeseden prevod iz Nemscine pa je”Levji zobje”
Bogzegnaj je pa lepa Kranska stara beseda!
Torej 3x zadovo;jen!
TAKOLE; ZLO venci nimate nobene pravice zahtevati od Avstrijcev postavitev dvojezicnih tabel na Koroskem!
DOKLER NE VRNETE NEMSKEU NARODU zivecem na Kranskem ugleda in imetja!
TISOC let je bila komplet Oberkrein, Stajerland, Kocevje,.. Nemaska! Napisi dvojezicni, uradna oba jezika!
Mesta: Kreinberg,Langenfeld, Kreinburgh, Leibach, Marburgh, Celeia, ……….So bila Nemska!
Prakticno vsa rodovitna polja so izkrcili nemski priseljenci!
Kulinarika je Nemska!
Kultura je bila Nemska!
Obicaji Nemski!
TOREJ ZLO venci HOCEMO NAZAJ DVOJEZICNE NAPISE NA VSEH 1000 let NASIH MESTIH!
HOCEMO IN DOBILI BOMO!
Tudi mi smo bili nekoč, hvala Bogu, pod Avstrijo.
Tudi mi avstriakati imamo pravico do dvojezičnih tabl ob vseh cestah, kolovozih, poteh in stezicah.
Če nič drugega, nas bodo spominjale na nekdanje srečne čase.
MEFISTO: TAKO JE!!!
Dosti imemo!
Dosti imamo dopovedovana bedakom in panslovanom, da je potrebno delati!
Dosti imamo dopovedovanja bedakom in panslovanom, da smo pred odlocitvijo o obstoju in da pijancevanje in razgrajanje, kot takrat na Kosovem polju, nam ni v krvi!
Dosti imamo, da bomo placevali stadion v Stozicah in ciscenje napisa na Sobotinu: “Tito je nas!”
Dosti imamo kraje, lazi in zvijacnosti!
Dosti imamo ponarejanja zgodovine in zanicevanja postenih!
Dosti imamo drzave, ki je plen barabinstva!
Ce Primorci, Krasovci in Ljubljancan ne morejo iz tega, Bog jim pomagaj!
Mi zmoremo in odhajamo!
Odhajamo k nasim bratom Avstrijcem in Nemcem! Vi pa ostanite s svojimi brati! Kogar koli ze hocete imeti za brata, puscamo vam svobodno voljo!
Utrujeni smo od tega, da vam blagohotno dopovedujemo, kaj je prav in kaj ni prav!
Leta 1975 nisem slisal od toliko Slovencev hotenje po odcepitvi od YU, kot danes slisim od toliko Oberkreinerjev in Stajerlandarjev zahtevo po odcepitvi od ZLOvenije!
In kaj se je zgodilo 15 let kasneje, tedaj!
In kaj se bo zgodilo 5 let kasneje, sedaj!
Ce ne znate voditi drzavo odidite, mi jo znamo in jo hocemo in jo bomo!
In ko boste trmoglavili, tudi mi ne bomo prip[ravljeni prav na noben kompromis!
Z vami ali brez vas!
Mi smo z brati, Veneti in Goti skupaj, ziveli 1000 let v postenju, delu in blagostanju!
Enakopravni in spostovani!
S prihodnostjo in sedanjostjo, veseli in ustvarjalni!
Z vami pa smo v 20. letih doziveli, da ste nam pokradli to, kar smo ustvarjali 1000 let! Spravili nas na berasko palico!
Unicili kulturo s Vitan Mal-om in pedofilijo!
S Solskim ministrstvom in stisnjeno pestjo!
S maskeradami na partizanskih slavjih!
S popolnim brezpravjem na vseh podrocjih!
S burekom namesto s kransko klobaso!
S jezikom, ki ni nicemer podoben!
MARSCH!
NE BOSTE NAS IZSELILI in si povecal bak-an do Karavank!
Mi se bomo odcepili in zgrizite se do konca!
HOCEMO NAPISE V NEMSCINI NA VSEH CESTAH, VASEH, KOLOVOZIH VRHOVIH, STEZICAH, ki so se tisocletja imenovala po NEMSKO ali AVSTRIJSKO!
HOCMO IMENOVANJE NASIH VRHOV TUDI PO NEMSKO!
Tudi Triglav! Triglav je nas!
Hocemo in jih bomo dobili!!!
Niste pobili vseh Nemsko-Avstrijskih genov!
Moja mati je 4 leta suzila v vili TOPLICE na Bledu!
In vse vem!
In ne bom prenasal da vam pametna beseda ne pomeni nic, da se posmehujete pameti v brk, da se norcuete iz postenja, da kradete delovnemu, po balk-ansko!
Veselica se koncuje!
In te table nas bodo spominjale na nase prijatelje, bodo odraz hvaleznosti nasim prednikom, ki so to dezelo naredili in bodo smerokazi nasim potomcem, s kom sedet pod senco lipoveg drevesa in koga se ogibati na dalec!
S kom skupaj gospodariti in plesati na veselicah, brezskrbno!
In s kom se boriti, neusmiljeno!
Bolj je bila bučna veselica, hujši je glavobol drugi dan.
Tako je in tako bodi!
Potrebujemo novega Maistra, da nas bo spet vrnil Avstriji.
Dunajskega parketa nisem pripravljen zamenjati za svinjske trgovce..
Če mi bo v srcu igral dunajski valček, bom plesal valček, nikoli pa kolo.
Torej imamo Štajerci, Korošci in Prekmurci le dve alternativi.
Mejo na Trojanah ali pa Avstrijo!
Samo za samorefleksijo - a mogoče kdo še ve, o čem je govoril izvorni prispevek? In kam smo prišli s komentarji na ta prispevek? Grozljivo, kako izrojena je ta debata, hkrati se imajo pa vsi komentatorji za bistroumne in pametne. Sram vas je lahko. /pis avt.
……pomir se pa pejt mal na en burek…..
Mogoče je pa imela Obolnarica čisto prav, Domen.
(Blogosphere is a Bitchy Place Where Even the Coins Got Split Press)
DOMEN SAVIĆ, zakaj se razburjaš?
Ob debati o bureku, slovenski narodni jedi, so se nam pač razvnela domoljubna čustva.
Vsi ne moremo biti tako pametni, kot je Domen Savić.
Lahko smo pa bolj pametni.
………sprost se, pa pejt mav na pasul! Zvoki spodaj so morda pametnejsi, kot tisti zgoraj!
Misliš, da mu bo velikonočna potica ?škodila
SAVIC: ce me kaj besni, je panslovanska pismeuhovska mentaliteta!
Ne, da bi se zamislil nad:
-popolnoma nepripravljenim intervjujem
-nad svojim artikuliranjem s katerim polnis popolne umske praznine vsebin svojih vprasanj,
-srbizmi in primitivizmi,
-samovsecnim samosmejanjem,
itd, itd!
Zamislil in poskusil popravii se!
Ne, po gensko, panslovansko, popljuvas pripombe! In jasno sibas dalje!
Ti bos meni govoril, da naj me bo sram, da sem izrojen,…..
Ti, ki si se opank nisi sezul!
Takole, da bos vedel, pane ti, da bo vedel pameten bralec, kdo je kdo!
JESENICE
Gora v zvezdah, gozd pestuje,
Gora v nedrih, jeklo skriva,
vroci plavzi, kakor srca,
rdece jeklo krvave.
Tihi lesi sepetajo,
skrivno z gore, bucni reki,
hrupna jekla v noc brez spanca,
kriki, kot bi vecnost tkali,
vroci plavzi, temni bori,
svelte zvezde, hladna reka,
mehka srca, trda roka,
razorana, kakor gora,
kot dlani razprte v veri,
Jesenice, Jesenice!
Tu prijateljstvo smo tkali,
tu smo prvic se ljubili,
tu se tehnike ucili,
v znoju prvi kruh sluzili,
nas postenja so ucili,
se druzili, se smejali,
Bozo, Mihael, Tomaz,
dvoje Judov in German,
Jesenice, Jesenice.
Dolga cesta skozi mesto,
mesto rdecega prahu,
mesto dolgih drevoredov,
mesto skrito soncnim zarkom,
siva mracnost tu kraljuje,
od tovarne tja do Plavza,
kakor vceraj je spomin,
Jesenice, Jesenice.
Tista reka sanje nosi,
tista voda, gene tke.
Svetle sanje, vroce nade,
cista srca, mlada jutra.
Ena sama slast bila je,
mlada kakor rosno jutro,
dolgolasa deklica.
Ena sama skrb bila je,
se kontrolka bo izsla.
Trmo tu smo pestovali,
tu v smisel verovali,
tu se v hokeju igrali,
Je-se-ni-ce, Je-se-ni-ce.
Tu kale se tista jekla,
Tu hladi jih tista reke,
zgoraj skozme bucno pluje.
med gorami tisti potok,
moje rojstvo davno snuje.
mojo duso Angel tke,
mojo mladost napoji,
prvo ribo podari,
Jesenice, Jesenice.
Kopalisce tam nad mestom,
soncni dnevi, vitke muze,
dolgi lasi, plave ocke,
kratki laski, temne ocke,
smeh in radost bitja tu,
smo verjeli, smo se kleli,
da nikoli, da nikoli,
ne izdamo tega dne.
Tu smo stokrat se zakleli,
tu smo vroce verovali,
tu bo nase seme klilo,
se v gimnaziji ucilo,
tu bo svojo radost tkalo,
tu bo svoje znanje bralo,
tu na hokeju igralo.
Je-se-ni-ce, Je-se-ni-ce.
Tu globoko dol smo zrli,
soncni zarki kot v dlani,
kakor v cilju tisoc puscic,
poleteli kakor ptica,
rok razprtih, kakor krila,
smo svobodni, smo preserni,
tam med soncem v visini,
tam do vode v globini,
da se potopili smo,
v dlan zajetih zarkov v cilju,
nizko doli, v bazenu,
v cilju soncnih tisoc puscic,
Jesenice, Jesenice.
So tedaj nam govorili,
v hrupu plavza, znojnih cel
ucni uri, belih halj,
vi za nas ste izgubljeni,
vi pre pridni, pre posteni,
vi preu mni pre uspesni,
vasa pot konca se v mestu,
mestu belem, mestu daljnem,
mestu, kjer besede slajse,
mestu, kjer korak je lazji,
pozabili boste nas,
Mihael odpelje vas,
Jesenice, Jesenice.
Da je vse bilo ze znano,
da me veter dalec nosi,
da ze dvomim, da bilo je,
da mi Angel bi je dan,
me varuje, mir mi krade,
kakor veter v stepi nosi,
Jesenice, Jesenice,
Hrup teh plavzev slisim se,
Vroce jeklo se me zge,
dalec danes v sirni stepi,
dalec vceraj, da ne vem,
so to sanje je bilo,
je vse to sploh kdaj bilo,
se kdaj spet vrnti smem,
se s prjatli nasmejati,
trudno duso odpociti,
predno k tebi vrnem se,
Oce, moj, da sodis me,
Angel moj, da branis me.
Mihael
Petrovc, klobuk dol in poklon 10+……..
@Petrovc , z globokočutečimi besedami si polepšal plehkost vsakdana. Ne bom pozival Domna naj ti parira, ker bi v stilu Svaruna, to celo poizkusil.
Glede na to pa, da je naš uspeh pri razčiščevanju svinjarij naše družbe še vedno in vedno bolj pod vprašanjem, nam namesto sicer pametnih in vzpodbudnih besed, ki jih deliš, raje še kaj postrezi s poezijo. Pri prebiranju le-te si vsaj ne bomo tako daleč vsak sebi.
Domen, ti se pa zgražaš nad iztirjenjem teme o bureku. Preobilica nepomembnih “pomembnosti” logično vodi v oddaljevanje od teme, sploh, če je “bedna” tema še šlampik zastavljena.
Mihi, lepo !
ROGERG, JEBIVETER: hvala, vajina ocena mi je draga!
Imam se zalogo pesmi, bom objavil. Nekaj jih imam v recenziji za zbirko!
Vendar cas se ni dozore!
Koncati moram se vsaj en roman!
PETROVC, tvoja sicer lepa pesem ima po Saviču le eno napako.
Nisi je posvetil slovenski narodni kulinarični specialiteti - bureku!
MEISTO: Ne mores si misliti, da sem ravno vceraj sedel in razmisljal, spesniti tudi kako tako, kot jo je Preseren o Kopitarju! Vse se bo, prijatelj!
Najprej je treba ustvariti fondament, po tem pa pride streljanje s puscicami!
Transkript začetnega dela intervjuja, jasno z drobnimi arbitrarnimi kanonizacijami. Nehal sem, kjer Domen malo izgubi nit… Toliko, da bo kaj citirati!
DS: Evo, dragi moji! Po stotih letih smo jo končno izsledili.
Mogoče bi morali zdaj kamero tako obrniti, da se kaj vidi. Nekaj se vidi.
Po stotih letih, … po stotih letih smo jo končno izsledili, kulturologinjo, ki je diplomirala iz fenomenalne teme, ki gre v vsem družboslovcem in ne-slovcem v nos — iz bureka. Mogoče jim burek tudi dobesedno smrdi — to se noben ni izjasnil okrog tega. Ampak tu imamo zdaj v kadru z dvemi mački, ki skačeta okrog /BMŽ: Ha-ha-ha-h/ Pa res sta mačka, čakaj bom ti bom še to pokazal
BMŽ: To je Čungalunga.
DS: To je Čungalunga in potem tam odzadaj je…
BMŽ: …Pantera.
DS: Pantera! Si morete misliti? Kulturologinja, ki posluša Pantero?! Jaz sem mislil, da ste vsi bolj tako na te bolj mehke…
BMŽ: No, saj to je samo ime!
DS: Aaaa, to je samo ime!
BMŽ: Mislim, poslušam tudi trše, mislim, samo ne bi Pantere…
DS: Zdaj, … zakaj ta intervju, oziroma glavni problem, ki sem ga imel jaz s temi, … s tem, s tvojim medijskim, oziroma s tem odmevom tvoje diplome, je bil mogoče ravno ta prevelika obsedenost z diplomo, ne? Ti si, če tako pogledaš, diplomirala dvakrat, ne enkrat. Na FDV-ju pred komisijo pa potem še enkrat v slovenskih medijih— pred nekim brezobličnim občinstvom, ki je zahtevalo, zakaj ti iz bureka in zakaj ne govedine oziroma tenstanega krompirja. Pa me zanima, tako čisto v uvodu, kaj je bilo težje, oziroma ali si pričakovala, ko si oddala diplomo, ali pa ko si začela pisati diplomo, da bo tak efekt… kasneje.
BRŽ: Pfff, mislim, zavedala sem se da pač je naslov zelo neobičajen, ne? To se pravi— odločila sem se tudi zato, ker so mi šli na živce vsi ti tri ali štirivrstićni naslovi, ki mi niso nič na koncu povedali… /Čungalunga: Miiiijauuu”/ Čunga …pšš. Snemamo se. Hahahahahaha!
In nič — jaz sem v bistvu to diplomo dosti hitro naredila, zato ker se mi je mudilo v Berlin. Ker sem dobila to Leonardo da Vinci štipendijo, in pogoj, da mi izplačajo ta (denar)…to štipendijo, je bil, da diplomiram.
In potem je bilo vse v, ne vem, v mesecu pa pol vse finalizirano in pffff… nič. In potem sem jaz na to totalno pozabila, ane? In potem po enem letu se je začela vsa ta galama. To se pravi, … ffff. Ne vem - na začetku me je presenetilo, potem sem pa rekla — v redu, če vas zanima, pač se bom odzivala in na intervjuje in na to, ker pač stojim za tem, kar sem napisala in se mi ne zdi moja diploma nič slabša, … nič slabša od vseh ostalih. Tako da zdaj ne vem, kaj je bilo težje, mislim…pffff, hehe… ne eno ne drugo, tako bom rekla, no.
DS: Zanimivo je to, ne, da v bistvu vsi ti kritiki, ali pa… mmmm ljudje, ki so se obregnili ob to diplomo, ne, se je na koncu izkazalo, oziroma se je v pogovoru z njimi izkazalo, da te diplome niso sploh prebrali, ne? Da jih je motil v bistvu sam naslov.
BMŽ: ja, ja… Verjetno, ja! Po moje so prišli do kazala pa jim je bilo že zadosti, ne?
DS: Ja.
BMŽ: JA! Ja, ne vem. Zgleda, da ljudje pričakujejo, da so diplome pač nekaj takega, kar mogoče niti ne razumejo, no. Da je bilo to čisto preveč… pfff mislim… da se jim je zdelo mogoče preveč na prvo žogo in niso niti za to interesa pokazali. Ampak jaz sem mnenja, da tudi v bistvu tudi iz najbolj banalnih stvari, ki so del naše kulture, se lahko dosti naučimo in govorijo nam o naši kulturi. Mislim, ne vem, s kom smo se pogovarjali - zdaj par dni nazaj — da je nekdo delal iz WCjev neko raziskavo. To se pravi… kako nagnjeni…
DS: Iz straniščnega papirja….
BMŽ: No, ja, ja, ja. No ja, v glavnem — poanta je v tem, da karkoli si ti izbereš, da boš raziskoval, ti lahko govori….
DS: …hm hm…
BMŽ: In to je bilo moje stališče.
DS: Zdaj, če primerjava, recimo, trivialne oziroma diplome iz - kot si rekla - trivialnih zadev v družboslovju pa potem iz trivialnih zadev v naravoslovju, ne? Se mi zdi, da so…, da so družboslovci, ali pa da smo družboslovci nekako bolj na udaru. Da se nekako ljudje po neki logiki avtomatično bolj zastopijo na burek kot na — ne vem - če karikiram zdaj, na kanalizacijo, iz katere je ziher nešteto diplom, (V ozadju BMŽ: HAHAHA) na kakšni fiziki, oziroma na kakšnem gradbeništvu, ne_ Pa mogoče me zanima tvoje mnenje, oziroma, kje smo družboslovci mmm… popušili, oziroma kje smo družboslovci dovolili, da se družboslovje jemlje kot apriori nekaj trivialnega, tvoje mnenje, ne, in kje so naravoslovci jim uspeli (jim je ratalo)?
BMŽ: Ja, mogoče v Sloveniji je problem v tem, da…., da je pač, preveč družboslovcev, no. Da se toliko enih kadrov vzgaja nezaposljivih, da sicer vse to lepo in fajn, ampak… ne vem, da se potencira pri nas naravoslovje in zato pač avtomatično, če si naravoslovec je cool, ker boš pripomogel državi ali karkoli, v kateremkoli smislu. Jaz mislim, da je tu sigurno eno izhodišče za to.
Zdaj pa ne vem! Mislim, burek sigurno jé več Slovencev. Mislim, pač — prav vsi uporabljajo kanalizacijo, tako kot si ti rekel, ne, to je zanimivo, ampak noben se najbrž ne bo vtaknil, in ti…, ha-ha. Se mu zdi, da ga ne dotika toliko, če vidi eno diplomo s tem naslovom. Ne vem, no. Samo jaz res mislim, da je v tem, da v Sloveniji toliko enih družboslovcev in toliko… vzgaja se in res… in pol ne vemo, kaj z njimi, … kaj bi z njimi, no, pffff….
DS: Pa recimo, je to bolj problem fakultete, ali je to problem ljudi, se pravi taistih družboslovcev? Je problem nekje vmes? Po tvojem mnenju, recimo, nikjer nes slišimo, ne? Zmeraj je pri družboslovju, tudi jaz sem to poslušal, ko sem bil na novinarstvu, ne, da… da joj, da zdaj pa…, aha… ko diplomiraš, je v bistvu diploma avtomatično knjižica za Zavod za zaposlovanje, ne? Nekako se mi zdi da tega na naravoslovju ne slišiš dosti. Oziroma, da če gre človek študirat fiziko, matematko, ne vem… računalništvo…
BMŽ: …je bolj čislan, ne…
DS: Je bolj, bolj tako, je tudi, če potem nič ne naredi…
BMŽ: …ja, “nš tamau je šu pa na fisko” varianta… ali pa na medicino, ali pa tako nekaj, ja…
DS: Kje so tu v bistvu…? So naravoslovci tako dobri v vzgajanju tega duha nekega ekskluzivizma ali smo družboslovci tako slabi v tem, da ….? Da se nam zdi to vse to… ja pa sej to je full pomembno pa ti ne štekaš… pa… ne vem… Kje smo prišli v bistvu v kulturi — mogoče bi bilo to vprašanje — v kulturi kje smo prišli do faze, da se moramo družboslovci zagovarjati, zakaj to študiramo, kar študiramo?
BMŽ: Ja ne vem, ker se ti to že od začetka študija servira na razne načine, po moje. In potem se s tem poenotiš in si vzameš to zdravo za gotovo, jaz ne vem. Čeprav, pffff, mislim, jaz nekako s tem nimam težav, tako kot sva se že malo prejle pogovarjala. Pač družboslovni faksi so tako, da mogoče te ne vzamejo celega, ampak pač dajo to možnost, da delaš ti ob študiju še sto drugih stvari in se tam izoblikuješ, kaj boš res. Pač dajo ti neki vplogled, dajo ti neko splošno znanje, ne vem, znajdeš se v vsaki gostilniški debati, sigurno. Ampak na koncu faksa ti nobene stvari, recimo, ne zaš narediti od začetka do konca s to diplomo, svojo, ki jo imaš. Lahko govoriš, lahko si pameten, razen ne vem, če ne greš potem v akademske vode, pa tam še naprej pač teoretiziraš o teorijah.
DS: Hm, hm.
BMŽ: Ko…, ne vem, verjetno zdaj te…, a veš, en moj sošolec iz osnovne, je zaključil, … recimo, … kaj… kemijsko tehnologijo. Ne vem, ene dva meseca je iskal službo. Je dobil redno službo v Belinki, dobro plačano, vse super. In ne vem. Je šlo res to tako, ne…
DS: …hm, hm…
BMŽ: …pač diploma…., cap, cap, cap, cap, cap, ne?i! Pa prej ni delal glih kaj veliko med študijem. Ampak mogoče je pač ravno v tem, da ti naravoslovni faksi, da te…, da te vzamejo celega med študijem in pač pol… ti je nekje zagotovljeno, … kakor. Bolj se te išče kakor enega družboslovca.
DS: …Hm. Hm…
BMŽ… ki je bolj uuuu-uuuu-uuuu
DS: Se pravi potem je to v bistvu čisto problem mase, ne? Na eni strani full naravoslovja…
BMŽ: Ja-ja, jaz mislim, da je to to.
DS: OK! Kaj te je v bistvu, mogoče zdaj… malo bolj konkretno, oziroma malo bolj specifično. Kaj te je v bistvu pri…, pri vsej tej debati okrog bureka, oziroma, ne vem, vključila se je in politika, oziroma neki politiki in mediji in navadni ljudje, oziroma občinstvo; kaj te je v bistvu najbolj zmotilo? Ali, … kaj si ti videla kot največji problem — vsega tega?
MBŽ: Mislim, meni je bilo super to, ker se je ta cela galama začela sem jaz prišla ravno v Srbijo. To se pravi. Prvi dan, prvo jutro, ko se zbudim, me kliče z neki radio “Prvi Radio” neki… varianta Veseljak, samo malo bolj fancy in so me klicali kakor “Hahaha, hihihi! Našli smo vašo diplomo in smo navdušeni…”, ampak to je bilo zelo — vse s takim, tako, ne vem, kakor da je, da je fora, v glavnem so me klicali in v bistvu za izjavo dati, in ta intervjula je izgledal tako, da da se je ta, ki je intervjuvala reži vmes, jaz pa resne odgovore dajem, ne.
DS: …hm, hm…
BMŽ: …Ha, ha… nič. In potem sem jaz bila tri tedne v Srbiji in sem se čisto odklopila. Mama mi je nekaj pisala, da mojemu mentorju…, da mu grozijo s tem pa z onim in mi je bilo super, zato ker čez to glavno… ta glavni bum mene sploh ni bilo tu.
DS: Hm hm…
BMŽ: In potem sem se konec januarja pojavila in sem videla, kaj se je dogajalo. Da je bilo to v bistvu UHU-HUUU. Od tega Petra Stariča do Jeličinča do Miheljaka, ki se je zame potegnil, pa do mojega mentorja, in mi je bilo super, ker v bistvu sem jaz prišla na koncu, ko se je malo že pomirilo in sem dala tu svoje izjave. Tako da mene ni nič motilo. Jaz sem bila V Srbiji, jaz sem pustila naj se tu… naj se koljejo, naj me trančirajo kakor hočejo, jaz sem bila tam s svojimi frendi in družino, tako da… v bistvu jaz nimam nobenih težav s tem. Samo smejim se lahko. Ker tako, kakor je moj mentor rekel, da vsa ta… eeee… buka in ves ta hrup okoli tega v bistvu potrjuje zaključke moje diplome, da je burek v sloveniji zelo problematičen. Njegovi pomeni pač so problematični, ne?
DS: Hm, hm!
BMŽ: Hehe. Tako da…
DS: Misliš da bi bilo, recimo, drugače, če bi si izbrala — mogoče isto temo, oziroma isto poanto, ali pa isti, isti, isto hipotezo — samo da ne bi bil ta nesrečni burek, recimo. Mogoče celo bi bilo dosti, bi ga ven iz naslova umaknila.
BMŽ: Ja, sigurno se ne bi noben obregnil, ne? Če jaz ne bi v naslovu imela bureka, bi bila pač to ena iz številnih diplom FDVja.
DS: Hm. Hm.
BMŽ:Ne vem… Ker recimo… Ali pa če bi v Berlinu…, kjer je podoben fenomen, kakor je pri nas pizza-burek. Vzameš nekaj tradicionalnega pa nekaj novega — Currywurst, se pravi klobasa s curryjem. Ampak ne nosi nobenih pomenov, ne? Ali pa tudi kebab, ki so ga Turki prinesli. Ampak pač ni…, ne mislim… Pojavlja se sicer, ampak ne nosi slabšalnih pomenov, v glavnem.
DS: …hm, hm…
BMŽ:Ker pri nas pa v… moji zaključki so, da ne glede na to, ga vsi… da burek vsi jejo, še Jelinčič ima eno fotko, kjer jé burek. Ampak. Vsi se zavedajo teh pomenov, vsi jih producirajo. Pač, tudi jaz rečem: “Nimaš za burek”, a veš. Nimam za burek — nimam denarjam. Mislim… in ta, hehehe…
DS: Pa, pa mogoče zdaj, če od tega, ne, nekega fenomena, ki ga imamo vsi v bistvu nekje v žilah, oziroma,
BMŽ: …ja…
DS: …ne, če malo odzoomirava, oziroma, …, kje v bistvu…? Če… Zdaj moram malo pomisliti, oziroma, sem malo sam sebe izgubil, ampak vprašanje, kje smo, zakaj se družboslovci, oziroma ne, če se vrneva nazaj na to fakulteto, da se v bistvu navinarstvo pa, pa kulturologija jemlje kot nekaj trivialnega, ne? Po drugi strani sta pa to dva študija ali pa dve panogi, dva “foha”, ki v bistvu zadevata vedno več, oziroma skoraj vse ljudi, ne?
BMŽ: …hm…
DS: …saj kultura je vse, kar je okrog nas…?
BMŽ: Ja.
DS: Zakaj, oziroma kje, mogoče se vračam, ne, na ono prejšnje vprašanje, zakaj ni tu nekega večjega spoštovanja ali pa ugleda ali pa — kako bi po tvoje, recimo, ne, ti tudi kot kustosinja, oziroma kot neki — recimo temu kulturni delavec, ne (?) — kje ti vidiš problem, oziroma kje ti vidiš recept za dvig nekega ugleda ali pa za… za neko izboljšanje statusa, če tako rečem kulturologov? Za novinarje te ne bom spraševal…
——
Uf… BMŽ je dejansko BRŽ.
Se opravičujem.
Takole. Domen. Še enkrat se opravičujem za ono sistematično zaklofo z M-jem . sem bil na druge reči pozoren in zdaj ne morem popraviti.
TODA.
Preberi si svoja vprašanja. Vem, da si diplomiral “iz blogosfere” in ti je morda zadevni “stil” nekoliko pod kožo zlezel. Pa se ti zdi, da je profesionalcu treba amaterje posnemati v njihovih nerodnostih? Da je zdaj to “fora”? In če je, koliko časa bo?
Koliko časa pa si se pripravljal na intervju? Si se pripravljal ves tisti čas, ko ste jo po “stotih letih izsledili”? Si opravil domačo nalogo? Na svojem blogu si nekaj omenjal dr. Petra Stariča in Bojana ga je tudi izpostavila — si šel na IJS, kjer je bil v službi, pa malo pobaral ljudi o njem… pa na smetišče tehničnega volovja, ki gre počakat penzijo v Inštitut Milana Vidmarja? Si šel? Ali si kar nasedel onim čvekam v Reporterju, čvekam, ki so hkrati resnične in vendar ima vsaka en “toda”. Ti ne bom čisto nič olajšal posla. Če se tebi zdi “bez veze” martrat s tem, imam jaz še toliko manj razlogov, da volontiram.
In po drugi strani… Kolikokrat sta vadila pred snemanjem?
A se zavedaš, da si si postavil določene teze in je bilo kar očitno, kako bi si jih želel izpeljati?
Pogledarl velike spraševalce? Preštudiral TIma Sebastiana (diplomiral iz jezikoslovja, podiplomski študiral novonarstvo), Oriano Fallaci, Davida Frosta (po izobrazbi anglista), Robert Fiska (z doktoratom iz politologije)? Če misliš, da je dovolj “poznati” ali “prepoznati” te mojstre, se krepko motiš. Če meniš, da jih poznaš, se ti to žal nikjer ne pozna.
Mimogrede…a veš kje si pa le bil suveren? Tamle pri Panteri si pa VEDEL, hudiča… pa dal malo soka zadevi… ampak tako malo…. in povsem akcesorno.
Upam… upam, da si si tudi ogledal oni dokumenarec o Juriju Gustičiču. Poučna zadeva.
Bodi zaenkrat dovolj.
Takole. Domen. Še enkrat se opravičujem za ono sistematično zaklofo z M-jem. Sem bil na druge reči pozoren in zdaj ne morem popraviti.
TODA.
Preberi si svoja vprašanja. Vem, da si diplomiral “iz blogosfere” in ti je morda zadevni “stil” nekoliko pod kožo zlezel. Pa se ti zdi, da je profesionalcu treba amaterje posnemati v njihovih nerodnostih? Da je zdaj to “fora”? In če je, koliko časa bo?
Koliko časa pa si se pripravljal na intervju? Si se pripravljal ves tisti čas, ko ste jo po “stotih letih izsledili”? Si opravil domačo nalogo? Na svojem blogu si nekaj omenjal dr. Petra Stariča in Bojana ga je tudi izpostavila — si šel na IJS, kjer je bil v službi, pa malo pobaral ljudi o njem… pa na smetišče tehničnega volovja, ki gre počakat penzijo v Inštitut Milana Vidmarja? Si šel? Ali si kar nasedel onim čvekam v Reporterju, čvekam, ki so hkrati resnične in vendar ima vsaka en “toda”. Ti ne bom čisto nič olajšal posla. Če se tebi zdi “bez veze” martrat s tem, imam jaz še toliko manj razlogov, da volontiram.
In po drugi strani… Kolikokrat sta vadila pred snemanjem?
A se zavedaš, da si si postavil določene teze in je bilo kar očitno, kako bi si jih želel izpeljati?
Pogledarl velike spraševalce? Preštudiral TIma Sebastiana (diplomiral iz jezikoslovja, podiplomski študiral novonarstvo), Oriano Fallaci, Davida Frosta (po izobrazbi anglista), Robert Fiska (z doktoratom iz politologije)? Če misliš, da je dovolj “poznati” ali “prepoznati” te mojstre, se krepko motiš. Če meniš, da jih poznaš, se ti to žal nikjer ne pozna.
Mimogrede…a veš kje si pa le bil suveren? Tamle pri Panteri si pa VEDEL, hudiča… pa dal malo soka zadevi… ampak tako malo…. in povsem akcesorno.
Upam… upam, da si si tudi ogledal oni dokumenarec o Juriju Gustičiču. Poučna zadeva.
Bodi zaenkrat dovolj.
Zbik - za začetek: niti slučajno nisem mislil s tem intervjujem konkurirati Gustinčiču oziroma ostalim sivim eminencam novinarstva v Sloveniji. Ne vem, kje si dobil to idejo oziroma zakaj si se sploh odločil, da boš z atomsko bombo sesuval nekaj, kar ni bilo nikoli mišljeno kot zgradba, ki bo vzdržala napad z jedrskim orožjem. Toliko v disclaimer.
In če mi naprej mečeš Gustinčiča in ostale, potem ti moram jaz na tem mestu vreči naprej definicijo žanra intervjuja. Nikoli ni bil namen prispevka intervjuvati oziroma spraševati čisto vse, ki so k tej zgodbi pristavili svoj lonček. To ni preiskovalno novinarstvo oziroma so ostali svoje že tako ali tako povedali v drugih medijih. Ko sem se odločil, da bom intervju izpeljal me je pogrelo ravno dejstvo, da do takrat Bojane v medijih skorajda niso imeli oziroma da so vse skupaj izpeljali na temo “heh, burek pa RES ni tema za diplomo”.
V pojasnilo razloga nastanka tega intervjuja - ko sem spremljal medijske odzive na njeno diplomo sem opazil ponavljajočo se temo apriornega sesuvanja družboslovja, ki je kar naenkrat postala boksarska vreča za vse, ki področja ne poznajo, se z njim ne ukvarjajo in se čutijo poklicane samo zaradi pocestnega prizvoka naslova diplome. In mi je šlo to blazno na živce, ker sem potem na vprašanje “si zadevo prebral?” dobil negativni odgovor.
Kasneje se je izoblikovala klika kritikov, ki jim je šlo v nos citiranje Wikipedije, pa Youtube posnetek, uporabljen kot primer in tako naprej. Še vedno nobene besede o vsebini, večinoma se je videlo, da so kritiki poleg naslovnice prebrali še seznam virov in nič drugega. Šele čisto na koncu se je kritika iz izbora teme preselila na izvedbo te teme - da ni dobro napisano, da je površno in takoj naprej. In tudi to se mi je zdelo zelo hecno.
Na koncu je potrebno omeniti tudi tebe in tebi podobne - anonimne spletne komentatorje, ki razen žolča in kritiziranja vsega od Bojanine pojave naprej niste kaj dosti prispevali k debati. Ja, zadeva je bila povsod prisotna, vsi ste/so bili sto na uro pametni, a hkrati zelo previdni - nihče se ni podpisoval z imenom in priimkom, nihče ni ponudil konstruktivnih predlogov, velika večina je ponavljala floskule, nihče ni povedal, kaj mu daje legitimno pravico kritizirati družboslovno akademsko delo. Da ne omenjam Petrovca in njemu podobnim, ki temo izkoriščajo za podpihovanje rasizma in…erm…nekih pesniških izpadov.
Da sem na intervju prišel z določenimi tezami, nisem nikoli skrival. Še več, pomembno se mi zdi, da ima novinar o temi, ki jo pokriva, svoje mnenje oziroma da intervju ni sestavljen iz vprašanj tipa “kako se počutite po zmagi” in “boli me kurac, dej ti sam neki govor, jst bom pa kimal”. Še toliko bolj, ker se te teze niso nikjer drugje izpostavljale in si v plus štejem dejstvo, da je to edini intervju na to temo, ki bolj fokusira na problem negacije pomembnosti družboslovja. In dejstvo, da kulturologija pač ni fizika.
Takole praviš uvodno, Domen:
…niti slučajno nisem mislil s tem intervjujem konkurirati Gustinčiču oziroma ostalim sivim eminencam novinarstva v Sloveniji…
Se ti ne zdi, Domen, da bi mogla biti taka izjava do Gustinčiča žaljiva? Gustinčiču in ostalim sivim eminenca? Res je Gustinčič eminenca slovenskega (in srbskega po njegovih lastnih besedah) novinarstva; res je tudi, da je siv. Toda sintagma siva eminenca pomeni avtoriteto, ki deluje iz ozadja, obraz, ki se v javnosti sploh ne pojavlja. Mar ni najžlahtnejši del njegovega opusa povsem JAVEN? Mar ponoči kombinira in razpošilja depeše, kdo naj katerega novinarja onesposobi? Jaz bi bil pripravljen verjeti, da tvoj namen ni bil tako podtikanje. Mar je to primerna natančnost izražanja? Novinar, ki sporoča stvari, ki jih ne namerava je “a lose canon”, kot bi rekli Američani!
In po drugi strani res — Mar ni smiselno dobro pripraviti vsak prispevek. Mar ne dolguješ tega, končno… predvsem sebi? Od kod ta šalabajzerski “bo že dovolj dobro” za… ?
In potem: “niti slučajno nisem mislil” … A si ti sploh kaj mislil, pa čeprav “slučajno”? Ali si morda želel povedati, da nisi nameraval, da ni bil tvoj namen, da nisi hotel, da nisi zmogel, da nočeš…? Kje je tu občutek za izbiro besed, kako se odločaš med niansami, če se večinoma odločaš za prežvečene klišeje?
Pa spustimo še to mimo, naj velja karkoli od tega. Ampak saj VEDNO tekmuješ z vsemi, torej tudi z Gustinčičem, vedno konkuriraš. Čemu ta prekleta apriorna skromnost in ponižnost?
In naprej pišeš:
In če mi naprej mečeš Gustinčiča in ostale, potem ti moram jaz na tem mestu vreči naprej definicijo žanra intervjuja.
Čemur nikakor ne sledi definicija žanra intervjuja, ampak pojasnilo o motivaciji za nastanek intervjuja in da to ni raziskovalno novinarstvo etc..
Težko se je tako pogovarjati, dolgočasna je taka igra. Jaz tebi žogo, ti žogo v out. Ampak tudi ko si jo sam nastaviš (”potem ti moram jaz na tem mestu vreči naprej definicijo žanra intervjuja”), SPET brcneš v out.
In praviš:
Na koncu je potrebno omeniti tudi tebe in tebi podobne - anonimne spletne komentatorje, ki razen žolča in kritiziranja vsega od Bojanine pojave naprej niste kaj dosti prispevali k debati. Ja, zadeva je bila povsod prisotna, vsi ste/so bili sto na uro pametni, a hkrati zelo previdni - nihče se ni podpisoval z imenom in priimkom, nihče ni ponudil konstruktivnih predlogov, velika večina je ponavljala floskule, nihče ni povedal, kaj mu daje legitimno pravico kritizirati družboslovno akademsko delo.
Legitimno pravico komentiranja mi daje že to, da je napisano v jeziku, ki ga za silo poznam in to zadošča. Relevantnost mojih komentarjev pa je določena diskurzivno. Pa zaenkrat, če si opazil niti besede nisem o diplomi povedal in v tem prispevku sploh ne bom. Ampak zanimivo veš, tako zelo ti je šlo v nos, da so ljudje kritizirali, ne da bi jo prebrali… po drugi strani pa bi te prosil, da konkretno navedeš vsaj ENO mesto v intervjuju, kjer se vidi, da si TI prebral diplomo, ali iz tega celo karkoli odnesel? Res nisem vsega transkribiral, toda če je v preostanku se verjetno spomniš. Kar navedi minutažo, pa da vidimo…!
Naprej. Potem ko potrdiš, da si obstajajo agenda z intervjujem¸, končuješ z:…
…Še toliko bolj, ker se te teze niso nikjer drugje izpostavljale in si v plus štejem dejstvo, da je to edini intervju na to temo, ki bolj fokusira na problem negacije pomembnosti družboslovja. In dejstvo, da kulturologija pač ni fizika.
Nerodna reč. Je Bojana morda kompetentna sogovornica za “fokusiranje na problem negacije pomembnosti družboslovja”? Kaj jo avtorizira? To, da je žrtev fahidiotskega zmrdovanja? (Tole s fahidiotizmom sledim Zirosiju, tako da ne bo dvoma.) A zdaj smo spet pri še eni zablodi sodobne medijske scene “žrtev ima vedno prav”? Še en zjagan kliše!?
Kje v pogovoru, so bila prava “follow up” vprašanja? Praviš, da nisi hotel take drže v intervjuju: … “boli me kurac, dej ti sam neki govor, jst bom pa kimal” … Kaj pa potem pomeni konstatacija na Bojanin odgovor: Se pravi potem je to v bistvu čisto problem mase, ne?… Torej silen angažma, da dokažeš neko krivico, ki da se dela družboslovcem, potem pa je to naekrat “stvar mase” in “boli te kurac…” (tu malo pretiravam, da ti pokažem… z ekstremom)
Poglej naslednji pasus:
DS: Pa recimo, je to bolj problem fakultete, ali je to problem ljudi, se pravi taistih družboslovcev? Je problem nekje vmes? Po tvojem mnenju, recimo, nikjer nes slišimo, ne? Zmeraj je pri družboslovju, tudi jaz sem to poslušal, ko sem bil na novinarstvu, ne, da… da joj, da zdaj pa…, aha… ko diplomiraš, je v bistvu diploma avtomatično knjižica za Zavod za zaposlovanje, ne? Nekako se mi zdi da tega na naravoslovju ne slišiš dosti. Oziroma, da če gre človek študirat fiziko, matematko, ne vem… računalništvo…
BRŽ: …je bolj čislan, ne…
DS: Je bolj, bolj tako, je tudi, če potem nič ne naredi…
BRŽ: …ja, “nš tamau je šu pa na fisko” varianta… ali pa na medicino, ali pa tako nekaj, ja…
DS: Kje so tu v bistvu…? So naravoslovci tako dobri v vzgajanju tega duha nekega ekskluzivizma ali smo družboslovci tako slabi v tem, da ….? Da se nam zdi to vse to… ja pa sej to je full pomembno pa ti ne štekaš… pa… ne vem… Kje smo prišli v bistvu v kulturi — mogoče bi bilo to vprašanje — v kulturi, kje smo prišli do faze, da se moramo družboslovci zagovarjati, zakaj to študiramo, kar študiramo?
BRŽ: Ja ne vem, ker se ti to že od začetka študija servira na razne načine, po moje. In potem se s tem poenotiš in si vzameš to zdravo za gotovo, jaz ne vem. Čeprav, pffff, mislim, jaz nekako s tem nimam težav, tako kot sva se že malo prejle pogovarjala. Pač družboslovni faksi so tako, da mogoče te ne vzamejo celega, ampak pač dajo to možnost, da delaš ti ob študiju še sto drugih stvari in se tam izoblikuješ, kaj boš res. Pač dajo ti neki vplogled, dajo ti neko splošno znanje, ne vem, znajdeš se v vsaki gostilniški debati, sigurno. Ampak na koncu faksa ti nobene stvari, recimo, ne znaš narediti od začetka do konca s to diplomo, svojo, ki jo imaš. Lahko govoriš, lahko si pameten, razen ne vem, če ne greš potem v akademske vode, pa tam še naprej pač teoretiziraš o teorijah.
Najprej je tu tvoja tehnika “polaganja ploščic z retoričnimi vprašanji” (retoričnimi že zato, ker v “kakor” niansiranju vprašanj v hitrobesednih pasažah spraševanec še gusniti ne more). Potem ji seveda položiš v ušesa, kako da so tudi vam “na novinarstvu”… in potem ona, kakor skozi invencijo… ugotovi, da se ti to že od začetka študija servira na razne načine. Ampak potem je tu tirada
- da te družboslovni faksi “ne vzamejo celega”, kar prevedeno pomeni, da nimajo dovolj zaostrenih pogojev prehajanja in tudi da vgajajo avtodidakte.
- da se s splošnim znanjem, ki ti ga tak faks da, pač znajdeš v vsaki gostilniški debati.
- da pa stvari “ne znaš narediti od začetka do konca s to diplomo”.
- da je akademska kariera ne zanima in da pravzprav sploh ne mara teorije. (pa tam še naprej pač teoretiziraš o teorijah.
Presenečenje je, da Bojana tega ne izreka z gnevom, ampak prostodušno, brez ambicije¸ neobvezno. Niti ni resignirana niti je to ne obremenjuje (a tudi je ne osvobaja). Vsekakor bi sposoben in pripravljen spraševalec tu poteghnil še več. Recimo: ali je to slabo skrito napootilo v avtodidakcijo posledica silnega zaupanja predavateljev “študentsko naturo” ali pa je preprosto stihijski efekt nezahtevnosti programov. Naprej: Lahko bi sogovornico opozoril, da z nobeno diplomo nobene fakultete ne znaš narediti stvari od začetka do konca, ker evolvirana produkcija pač zahtevajo posvetitev za daljši čas. Kakršnekoli produkcija. V kemiji, matematki in živilski tehnologiji.
Na tehničnih in naravoslovnih fakultetah dostikrat na prvih predavanjih povedo, kako da je ta fakulteta ZAHTEVNA (pep talk). Dostikrat povedo to tudi na medicini. Ko medicinci to “povedo naprej”, se to širi kot urbani mit, da bodo (če bodo končali) povsem superiorni ostalim živim bitjem. Ne vem, kaj povedo družboslovcem. To bi bilo treba vprašati. Če se ti “na razne načine servira” pa bi jo vprašal za tri najpogostejše načine, jebentiš. Ne pa klapEND (kot Mikstone) in “naslednje vprašanje po spisku, prosim”…
In to je samo nekaj namigov…
——————-
Najprej pa bi bilo dobro razčistiti, kako se je začelo. Bojana pravi, da z radijsko oddajo. Bo že držalo, takrat nisem sledil, vendar nimam razlogov za dvom. Meni je uspelo dobiti zapis na dne.enaa.com in http://www.erevija.com, ki je bil objavljen 14. januarja 2011 ob 9:49AM, in sicer z navedbo elektronskega vira diplome. Istega dne, vendar s kasnejšim časom objave dobim še http://www.pomurec.com.
je po forumih, vendar se je po mojem pravi cirkus začel po reporterjevem članku, kjer je to predstavil… kdo že? Tvoj kolega, če že ne sošolec Andrej Černic, mojster za The Matrix. On je uvedel Petra Stariča; Černicevi direktni povzetki so korektni, toda zakaj izbrati za rezonerja Stariča Sobota, na 22. januar 2011, potem ko je minil teden mletja po forumih? Nato (usklajeno?) na 2. marec izide Staričeva kolumna v Demokraciji in tudi http://www.pomurec.com prinese mnenje dr. Miha Brejca:
“Če pa se nekdo sprašuje, kakšen je pomen bureka v Sloveniji, je to tema za kakšno turistično ali kuharsko šolo, težko pa si predstavljam, da ima burek kakšno sociološko, politološko ali komunikološko dimenzijo. Vsekakor pa taka tema ne sodi na univerzo,” meni Brejc.
Tega ne navajam, ker bi se z njim strinjal, le zato, da sploh pogledamo KDO SE SPLOH OGLAŠA, sploh od mnenjskih nosilcev, kdo rine to temo naprej, komu je to medijsko netivo. Jelinčič je poseben problem: on skoraj instiktivno pograbi vsak populizem, ki mu ga valovi javnega mnenja naplavijo in na njem oddeska čez nekaj grebenov, ponavadi uspešno.
Seveda je bilo tudi nekaj apologij, poleg mentorjeve (Stankovičeve) vsaj Miheljakova v Dnevniku(26.01.2011), ki okrca tudi Delovo rubriko “Pa še to”.
Zdaj pa tako. So v medije pisali naravoslovci, Domen? Dr. Peter Starič je elektrotehnik, novinarji so tvoji kolegi, Jelinčič je Padalec. Mar ti ločič različnih vrst in pasem ne-slovcov? Vsaj približno? Naravoslovje z matematiko je na eni strani in po druge strani so tu tehnike in inženirstva. Kaj bi mi ti rekel, če ti povem (to je pač anekdotni indic, noben dokaz) da se je v skupini mlajših fizikov spontano (po ogledovanju diplome) prevladalo mnenje, da je “baje ena boljših na FDV, vsekakor nad povprečjem”? Seveda taki pobi in punce (MRji) ne pisarijo ne v časopise ne v bloge in ne v forume. Kaj ko bi se vprašal, kako to, da je bila potrebna le “burekova iskra”, da so se vžgali plamenometalci forumskih bojevnikov, ki so začeli s pristno zlobo obžigati zlasti FDV in delno vso humanistiko? Zakaj ne ob diplomi iz kletvic v Almodovarjevih filmov na španščini na FF? Zakaj ne drugod?
Mar Delovo rubriko “Pa še to” ureja naravoslovec ali tehnik? Ali se ti ne zdi, da je posplošitev v tega konflikta na konfrontacijo naravoslovja in družboslovja fetiš, ki naj zakrije, da je samo družboslovje med sabo lepo spričkano in vindiktivno, morda tudi za nazaj? Je Brejc, ki je bil predavatelj na FSPN, naravoslovec ali tehnik? Mar je mogoče kar tako spregledati “znotrajhumanističnih” prerivanja za sredstva in tudi resnične boje na samem teoretskem polju? Mar ni veliko forumskega streliva porabljeno točno za baražni ogenj usmerjen na FDV, ne glede na to, da nekateri eminentni predstavniki aktualne opozicije izhajajo iz te šole ali njene predhodnice? Mar ni smiselno poiskati vzrokov v aktualnih političnih bojih? Mar ni zmerjanje FDVjevcev folklora že od osamosvojitve? Kaj vse že konotira FDV? Ne vem, morda pa že obstaja doktorat o pomenih FDVja v Sloveniji?!
S tako imenovano “sivo eminenco” Gustinčičem si pa le malo pretiraval.
Gustinčič je bil vedno in je očitno še zaukazana eminenčna veličina.
Režimski novinar je bil in nič več.
PANSLOVAN: seveda se je spet oglasol DOMEN SAVIC!
V njegovo debato s ZBIK-om se ne bom spuscal!
Ni pa pozabil po panslovansko, razgrajasko, omeniti, po nepotrebnem, tudi PETROVCA!
1. Da komentarji kjer ni imena in priimka niso NIC, floskule1
2. Da je Petrovc rasist
3. Da so pesmi Petrovca.kar NEKI izpadi!
Moj dragi teleban-panslovan, pa ti odgovorim!
1. Sem te ze opozarjal, da se ne igraj z ognjem, pa je pri panslovanih rit zgoraj glava pa spodaj in si vtaknil prste v stiskalnico, bumbar!
2. Sem uvodoma napisal, da pesem ni zate!
3. Med nama je velika razlika, moj panslovan, ti pises neumnosti in si za te neumnosti DOBRO placan tudi iz mojega davkoplacevalskega denarja! Torej, ko bos ti pisal zastonj in bos za to se povrhu placal in pisal bos seveda pametno, si lahko tudi skrit pod NICK-om! Najprimernejsi po tvojem dometu uma ja nick SVARUN! In jaz bom objavil svoje podatke, ko bom za to placan!
Ko pa se bodo pametni umaknili z VEST.SI: MEFISTO, JEBIVETER, DADO, KONEC, PETROVC…..bo ugasnil tudi VEST.SI!!!!! Ne bo ne za branje, ne za WC!
Kajti VEST.SI z Domen Savicem, ANGIEM, SVARUNOM, SAMVRAGOM,… bo na kulturnem ministrstvu TAKOJ OB PODPORO!!!!! Celo pri tej vladi!
VSAJ zamisli se ob kulturnem in strokovnem analiziranju ZBIK-a!
Kot clovek in kot novinar si nula!
4. Da je Petrovc rasist! Svetovni splet objavlja lestvico IQ nacij in tvoji, Panslovani, so samo malo nad Papau Novagvineja, pa Aborghini, skupaj!
So Instituti v RU, USA, GB, vse polni rasistov!
Pa Hegel in njegova ocena Balk-ancev, je Hegel rasist!!
Pa RU sociologi in ocena stanja na balk-anu zadnjih 200 let, so na Lomonosovu sami rasisti!
Ocena Srbov je taka, da je raje ne pisem, ker mi bodo brisali komentar!
Pa ko leni muren razbija na vrata cebeljnaka, celo toplo leto je prelezal na soncu, cebele pa pridno delale, nabirale med, on pa hoce jesti, pa ga cebele zjagajo, so cebele rasisti!
No, narava je za topoumega, lenega, umazanega, razgrajaskega murna poskrbela! Na Gorenskem je 8 meecev na letu pod zemljo in spi in je pred njim mir!
Zal za murna Domna narava ni tako poskrbela! Leto in dan hoce jesti in se grize roko, ki mu streze!
5. Tebi nisem pisal pesmi! Svinja dragulj pozre, pa jo tisci in bode v vampu, pa ga izbljuva, pa ga, dragulj, popije med pomijami, pa se ji zatika v goltancu, pa ga spet izbljuva, pa ne ve kaj bi z draguljem , pa ga POSERJE! Tako je s teboj!
Svinjam ne namenjamo draguljev!
Pa daj no, saj nisi resen. S svojimi komentarji žališ mojo inteligenco in pripravljenost konstruktivne debate o fenomenu diplome in intervjuja. Bodi raje tiho in se ne smeši še naprej in če imaš jajca, se podpiši z imenom in priimkom, ki ga imaš zapisanega na osebni izkaznici, ne pa z nekim bedastim vzdevkom. Dokler tega ne boš naredil, s tabo ne bom več diskutiral, ker se mi zdi bedasto o pametnih stvareh pogovarjat z nekim abotnim brezjajčnim anonimnežem.
Izbruh vase zaljubljenega modreca in nič več.
Necesa kar ni, ni moc zaliti!
Pa še tole - Vest mi za intervju ni plačala niti centa, naredil sem ga s svojo opremo in v svojem prostem času, tako da prosim, da ne bluziš o stvareh, o katerih nimaš najmanjšega pojma in se raje ukvarjaš s tematikami, o katerih se ti vsaj malo sanja, četudi v tvojih blodnjah, ki jih noben, razen tebe, ne razume.
V reddu, Domen, zakopljva sekiro!?
PETROVC prehitro si se pripravljen predati Gustinčičevemu občudovalcu.
Pamet ne raste le na njivi DOMNA SAVIČA.
DOMEN SAVIC; ob 15: 56 (sele sedaj sem opazil), kot pravi potomec panslovanskih razgrajacev in nasilnezev, pokritih z tkanino, da se ne razgalja umazana golota nica, na argumente odgovarja s macolo in brezsramno nag!
Poglejte. koliko prazne slame smo otepali že pred časom in se ne in ne popravimo.