Vest

Plastične vrečke so zame velik problem. Izogibam se jim, so moja velika nočna mora. Verjetno imam nekakšne estetske vzroke, ki prednjačijo pred ekološkimi, ampak ekološki so pa takoj na drugem mestu. Doma jih nimam več. Živila, ki so v vrečkah v dobri meri bojkotiram, prav tako meso. Ni mi jasno, zakaj mora biti, recimo korenje, v plastični posodici ovito v plastično vrečko? Spominjam se, kako sem zaradi tega, prenehala kupovati Mlinotestove polnozrnate špagete, ker so prešli na vrečko in šele nato v karton, pred tem pa so bili špageti samo v kartonu. Napisala sem jih svoje pomisleke na mail, odgovora nisem dobila. Logično. »Komu je mar za jamranje zatežene potrošnice?«

Pojdimo na popularno PE vrečko in vse preostale različice vrečk (PVC). Res, da so se v državnem zboru lotili že problema vrečk, vendar sama ne morem mimo vsega tega, ker imam psa in pasji drek je povezan z vrečkami. Torej, tema mi je nadvse zanimiva, zaradi problematike dreka in same ekologije. In kot najbrž vsi veste, je pobiranje drekcev- strahcev opravilo, ki se mu ne moreš ravno ogniti, če pred ali za teboj raca kosmatinec. Tudi, če bi hotel, ne gre, ker te vsake toliko časa nadere »zgleden« državljan, ki nosi »špecerijo« v PE vrečki iz najbližje trgovine in hkrati med vpitjem nate, odvrže cigaretni ogorek.

Ampak vrnimo se na PE vrečko. Ker vem, da vrli državljani, ki jim gre umik PE vrečk v nos ne vedo, iz česa so sestavljene te vrečke, sem opravila malo raziskovalno nalogo z namenom pojasniti, kaj je PE vrečka in koliko časa se razgrajuje.

Sprva smo torej uporabljali vrečke iz polivinil klorida in kmalu so jih, zaradi pritiskov okoljevarstva, zamenjale polietilenske vrečke. Vse vrste vrečk pa so povezane z naravo. Papirnate z drevesi, plastične z nafto … Pristanejo pa vse v smeteh. Pri nas tudi na krošnjah obrečnih dreves, kot okrasje, ki traja in traja in traja … In ni videti, da bi to koga močno motilo. Zanima koga sestava? Mene zelo. Polietilen PE se proizvaja z adicijsko polimerizacijo etena. Polietilen pride na tržišče kot prah, granulat. Ima lastnosti, ki jih potrošnik potrebuje (nepremočljivost, vzdržljivost …). PVC je pa termoplastična umetna snov in praktično trdovratnejši za okolje od PE. Tudi več ga je v uporabi. Sežig vrečk sprošča klor, ki tvori HCI plin, ta pa z vodo daje solno kislino (tudi dioksid). Vdihavanje je zelo škodljivo in v velikih količinah povzroča razjede. Če odvržemo tako vrečko v naravo, se sprosti kadmij (pri izdelavi PVC se uporablja kot stabilizator), in gre v podtalnico. Kadmij je tudi v baterijah recimo, zato jih je treba oddati v pravilne zaboje, oziroma vsaka trgovina ima zabojček za baterije. Kakršnokoli odmetavanje v naravo je torej izredna ekološka škoda in to vse dela človeštvo sebi, in ne naravi, kot očitno preveč ljudi misli. Kot informacijo navajam, da tudi PVC v stanovanju oddaja plin vinilklorid (plastična okna). Za ta plin so pri delavcih v tovarnah plastike, odkrili, da povzroča raka na jetrih.

Po podatkih naj bi tovarne po vsem svetu proizvedle 4-5 bilijonov plastičnih vrečk v letu 2002. Sem sodijo vse vrste, ki jih uporabljate in so različnih debelosti in namenov. Od tistih za smeti, do tankih, ki jih dobivamo v trgovinah od prijaznih prodajalk. Vso to količino vrečk porabita Severna Amerika in Evropa. Verjemite, da je nadaljnje preračunavanje porabe vrečk grozljivo in duhomorno. Navedla bom samo, da so v Avstraliji porabljali, vsak državljan 326 vrečk na osebo letno. Vendar so bili eni izmed prvih, ki so ukinili plastične vrečke iz prometa leta 2008. Kako rešujejo težave s pasjim drekom še ne vem. Le kam ga tlačijo? Pojdimo naprej. Vrečke so med dvanajstimi najpogostejšimi odpadki, ki jih najdejo pri čiščenju morja. Na tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Le kako se sprašujete kaj? Ja, enostavno, kit zamenja vrečko za hrano, želva tudi itd.

Se sprašujete, koliko časa se razgrajajo te vrečke? Primer? Vsem znane vrečke iz trgovin, narejene iz HDPE bodo obstajale še 1000 let po tem, ko jih zavržemo (to so male tanke vrečice, ki jih zastonj dajejo). Da o tem, da jih nepravilno sortirate niti ne tipknem. Koliko od vas jih da v zabojnik za embalažo? Tja namreč sodijo, le tako se lahko predelajo. V Afriki, recimo iz odpadnih vrečk izdelujejo klobuke in torbice. Torej na svetu se dogaja, vrečke, ki so velik ekološki problem počasi, vendar s silno vztrajnostjo ljudi, ki jim ni vseeno za planet, izginjajo in upam, da se bodo stvari premaknile, kamor se morajo. Ukrepi so različni. Irska je uvedla davek na vrečke, ki je porabo zmanjšal za 90 %. Denar od davka so dali za »zeleni fond«, skrbnikom za dobro okolje. Prihranili pa so tudi 18 milijonov litrov nafte. Drevo lahko živi brez vrečk na veji, kit pa tudi lahko plava v morju brez vrečk.
Lahko ja …

Verjetno se zdaj sprašujete, kaj ima to z drekom v vrečki? Ima ga, pa še kako. Kajti vsak pasji drek naj bi šel v vrečko, in prav zanima me koliko lastnikov pasov uporablja bio vrečke, ki so razgradljive in se jih mora odvreči v kompost, torej biološke odpadke? Cena bio vrečk je približno 4 EU za 20 kosov. Jaz osebno nisem pripravljena plačati 4 EU za nekaj, kar se lahko na travniku razgradi in obogati tla? Nisem za plačilo 4 EU za mir, ker vrli državljani, ki vidijo človeka, kako pobira drek psa se umirijo, srčni utrip se jim normalizira in v miru, lahko nadaljujejo s svojim neekološkim življenjskim stilom. In končno, ne bom pobirala pasjega dreka v državi, kjer državljani ne dajo nič na ekologijo.

Eno leto je okrog od velike očiščevalne akcije in stanje je, z izjemo, da pralnih strojev v gozdovih ni več, isto. Miselnost se ni spremenila. Na tleh imamo raznorazne smeti, ki jih v vetrovnem vremenu vrtinči veter namesto listja, ki je moteče in se ga pometa. Otroci še vedno odmetavajo, po mojih ocenah, največ smeti. Reciklirani certificirani wc papir, je še vedno neznanka povprečnemu porabniku. Drek pa je največji strah malčkov, kajti nekako pomotoma, zmerom zaide v njihova usteca. Le kako jim starši niso razložili, da se drek ne daje v usta, nikakršen?
In potem hoče družba od mene, lastnice psa, da pobiram drek? Da ga zatlačim v najbolj poceni PVC vrečke, ki jih nastavlja občina (ali pa naj si jo sama kupim)? Mene, ki veliko dam za blaginjo planeta (kolikor lahko)? Mene, ki imam navadnih smeti komaj še za vzorec? Mene, ki nikoli ne odvržem smeti na tla, celo ko sem kadila, cigaretnega ogorka nikoli nisem vrgla na tla? Mene, ki so me starši naučili, da drek se ne je? Mene, ki me pogled na obrežje reke Sore vsako jutro razžalosti, ker lepota brega ni vidna, zaradi smeti, ki ste jih vi »žugalci« nam »nepobiralcem« drekov, odvrgli v reke (če kupiš, potem podpiraš). Meni žugate, ki se peljem s kolesom 15 km v eno smer, ker se imam rada (tisti, ki čakate v avtomobilskih kolonah, da se 2 km peljete v službo se definitivno nimate radi). Meni, ki sem ponižna in hvaležna, da bo kmalu pomlad in znam spoštovati. Mene …

Vsi vi očitno živite v prepričanju, da narava prebavi vse, tudi gore smeti, ki jih kopičite. Vidim vas, kaj kupujete. Same smeti. Plastične igrače, novoletne okraske (ne vidim razloga njihove menjave vsako leto), izdelke katerih ovoj niti ne pogledate z ekološkega vidika, avtomobile, ki enormno onesnažujejo. Meso pohabljenih in zastrupljenih živali, zelenjavo, ki spominja na plastične igrače. Vse to, dragi moji spada v ekologijo, ki ste jo kot prebivalci planeta dolžni izvajati, ker živite z nami, ki nam ni vseeno. In izjave, ki jih dajete v stilu »itak bom umrl, kaj me briga«, ne pašejo v kontekst sobivanja. To je enostavno višek egoizma!

Vi, ki v eni roki držite PVC vrečko in mene nadirate?

Naj vam vsem nestrpnežem povem, da dreka v vrečko ne bom dajala. Tudi bio vrečk ne bom kupovala, ker za ta denar lahko kupim 2 kg polnozrnate moke in si spečem kruh za dva tedna. Pustila bom drek naravi, kamor spada in kjer bo največ koristi od njega.

Nana.O