10. april, 2011 | Dušan Rutar

Dekle z bisernim uhanom (Girl With A Pearl Earring, Peter Webber, 2003)

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

V analizo vstopi pacient zaradi tesnobe. Ta ni strah in ni gensko določena. Nastaja zaradi prevelike bližine Realnega, zato je malo verjetno, da pacient razume vir tesnobe, s katero se mora spopadati.

Konec psihoanalitičnega procesa lahko definiramo tudi takole: simboliziranje Realnega in zmanjšanje tesnobe ali anksioznosti na najmanjšo možno mero. Pacient je natanko zaradi tega nov človek, čeprav je empirično enak, kot je bil. Pomembno je, da ni več pogreznjen v tesnobo in ni več odvisen od iracionalnosti nadjaza, temveč se dvigne nad oboje ter postane zmožen pogumnih in pravičnih dejanj. Take simbolne spremembe ali preobrazbe ni mogoče doseči z nobenimi zdravili.

Zapis je nekoliko shematičen in zelo zgoščen, toda v njem je zapisano to, kar je realni prispevek psihoanalize kot nove znanosti k razumevanju človeških bitij oziroma tega, kar imajo lahko med seboj.

Umetnost je še en način, kako razumeti isto. Film je zaradi tega izjemna priložnost za detajlno spremljanje in razumevanje zapisanega, saj ima na voljo besede, glasbo, zvok in podobe.
Film Dekle z bisernim uhanom sodi med filmske dosežke, nad katerimi smo lahko samo navdušeni, zato si ga velja pozorno ogledati.

Piše se leto 1665. Kraj dogajanja je Nizozemska, duh je protestantski, kar nikakor ni nepomembno. Griet (Scarlett Johansson) je mlado dekle, ki mora od doma, služit. Njen delodajalec je izjemen slikar, Johannes Vermeer (Colin Firth). Ko vstopa v njegovo hišo, že vemo, da je njeno oko posebno in zelo občutljivo, saj se je razvijalo ob očetu slikarju, ki je slep, kot nazorno vidimo. Ko kasneje zavrne na tržnici pokvarjeno meso, ki ji ga skuša prodati mesar, vemo tudi, da ne popušča, ko gre za prepoznavanje tega, kar je zares izvrstno in pomembno.

Osnovna ideja je prav tako izjemna: umetnost ni namenjena zabavi ali prodaji, temveč je učinek človekove vzvišene zmožnosti za to, kar je univerzalno in kompleksno ter predstavlja poseben presežek v vsakem občestvu, v katerem se pojavi, čeprav je svojevrstna iluzija. Glede tega se lahko hitro prepričamo ob oceni umetnine, ki jo slišimo kmalu po začetku filma. Van Ruijven je prav tako izvrsten kot Vermeer, zato lahko poda oceno njegove najnovejše slike. Barva, spekter, iluzija, popolna je. Take so njegove besede.

Slika je torej lahko popolna, kar preprosto pomeni, da ji ni mogoče ničesar dodati, zato ji različna mnenja nikoli ne morejo niti blizu. Ko je narejena, smo lahko samo spoštljivo tiho, zraven pa razmišljamo, kaj jo je naredilo popolno, kakšen posluh mora imeti umetnik, da sploh zazna in razume kompleksnost realnosti, s katero se sooča in jo simbolizira.

Narava iluzij je zares nenavadna. Videli ste v mojo dušo, v mojo notranjost. Tako reče Griet, ko se končno zagleda na sliki. V tej izjavi je zgoščena vsa logika slikanja. Slikar namreč ne zrcali objektivne realnosti, temveč ustvarja novo realnost. Toda ta se vendarle ujema z neko drugo realnostjo, na katero cilja Grietina izjava. Če obstaja notranjost človeškega bitja, jo je mogoče še enkrat ustvariti s sliko, kar pomeni, da mora biti pogled nanjo prenikav, saj mora videti v notranjost. Ta je sicer na površini, saj je slika dvodimenzionalna, pa vendar ima v sebi presežek, ki terja posebno oko.

Natanko zaradi tega slikar zabrusi svoji ženi, ki ga sprašuje, zakaj ne upodablja nje, ampak raje upodablja nevedno in nepismeno služkinjo, da to dela zaradi tega, ker preprosto ne razume. Ne razume česa?

Ne razume, da je slikarstvo natančno določeno ustvarjanje realnosti, ki ni v nobeni resni zvezi s tem, kar premore večina ljudi, ko vidi kako sliko in izjavi, da je bodisi všečna bodisi ne. Griet dokaže, da ve in razume resnico slikarstva, ko na primer premakne stol za nekaj decimetrov, saj ima občutek, da bi bilo dekle na sliki preveč ujeto, če bi bil stol tam, kamor ga je postavil sam slikar.

Torej bi lahko rekli, da ga nekoliko ‘popravi’. A slikar ne protestira, saj se preprosto strinja z njo. Resnično, če bi bil stol nekaj centimetrov proč, bi bila slika slaba. Umetnost je tako mnogo bliže matematiki, kot si predstavlja vsakdanji zdravi razum. Na žalost v šolah ne znajo približati otrokom sveta umetnosti, zato so predmeti, ki so mu posvečeni, navadno razumljeni kot obstranski, manj pomembni, kot je na primer pomembna matematika, ki pa je učenci navadno ne marajo, saj jim jo učitelji priskutijo.

V resnici je razmerje med umetnostjo in matematiko ravno obratno, kot vidimo tudi v tem sijajnem filmu, ki bi ga prav zaradi tega morali videti predvsem učitelji matematike in umetnosti. Griet mora sicer na koncu oditi domov, saj jo doleti enaka usoda kot njene predhodnice (ključno vlogo pri tem ima seveda slikarjeva ljubosumna žena), toda slika, ki je nastala (Dekle z bisernim uhanom), vstopi zgodovino in bo tam tudi ostala.

Ostala bo kot izjemen dosežek umetnika, ki je dobro vedel, da smo ljudje predvsem bitja iluzij, vzporednih realnosti, novih svetov, drugačnih perspektiv in obzorij, kar ponazarja zlasti camera obscura, v katero lahko pokuka tudi Griet in je iskreno presenečena, ker nima niti najmanjšega pojma, kako je slika prišla vanjo.

Razlaga je kajpak matematična in fizikalna, kar dodatno povezuje svet umetnosti s svetom znanosti, obenem pa pričuje za determinizem, natančno določenost in določljivost sveta oziroma realnosti, ki ne more biti zaprta, ampak je vselej odprta, prav zaradi lastne odprtosti pa nosi v sebi presežek (v filmu ga ponazarjajo biserni uhani, ki jih dobi na koncu Griet, drugače pa so bili last Vermeerjeve soproge), ki ga ne skušajo razumeti le umetniki, temveč ga razume tudi vsak analitik in vsak pacient, ko leže na kavč z željo, da bi bilo tesnobe v njegovem življenju nekoliko manj.

Ta je resnično pomembna, kajti zaradi nje je človek preveč blizu Realnega, zato je njegov odnos do sveta premalo odprt in preveč ujet v vulgarni determinizem, zaradi česar ne more razumeti odprtosti sveta in njegove resnične determiniranosti, v vsakdanjem življenju pa je oviran na vsakem koraku, kajti s tesnobnimi občutki zares ni lahko živeti, pa tudi ponavljanje kot spremljevalka tesnobe ne prinaša ničesar novega, obrazci ponavljajočega se vedenja pa postanejo prej ali slej breme, ki bi se ga rad znebil vsak človek.

Dušan Rutar

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
3 x komentirano
  • Forestina je rekel/-la:

    Elitni kanibalizem in trgovina z ljudmi

    http://tvslo.si/#ava2.102033169;;

    Tuje delavce izkoriščajo tudi posredniki

  • Leiito je rekel/-la:

    “Umetnost je tako mnogo bliže matematiki, kot si predstavlja vsakdanji zdravi razum. Na žalost v šolah ne znajo približati otrokom sveta umetnosti…”

    Podoben problem je tudi s filozofijo, bolj kot šolski program je pomemben učitelj. Poleg tega nekatere stvari, vsaj v zgodovini umetnosti, šele odkrivamo. Zanimiva in kontroverzna Hockney-Falco teza npr. pojasnjuje navidezno nenaden preskok v fotorealizem slikarstva zgodnje renesanse z izumom camera lucida-e.

    A vsaj kar se geometrije v umetnosti tiče, nam ideologije subliminalno sugerirajo estetski čut. Ne glede na družbeno ureditev, zlati rez je vedno ključni del ikonografije; komunistično rdeč, evropsko rumen, ameriško bel ali arabsko zelen, vedno je v zastavi pentagram in s tem fi (1.618) in kot pravi veliki plagiator Dan Brown: “PHI is one H of a lot cooler than PI”

  • binebone je rekel/-la:

    Pojdite sem na srečanje organizatorjev in snovalcev NWO. Mogoče boste kot sužnji tam dobrodošli?

    Pahor in kompanija se bo tam jokala v naročje Davida Rockefellerja in podobnih reptilov.

    AFPS JIM TUCKER MAKING PLANS TO BE IN ST. MORITZ FROM JUNE 9-12
    By James P. Tucker Jr.

    The shadowy group known as Bilderberg will be gathering this year for its annual meeting at the resort city of St. Moritz, in southeastern Switzerland, June 9-12, but they will have a lot of company. St. Moritz is a short distance from Davos, the site of the regular high-priced meeting of thousands of bankers, political leaders and other notables called the World Economic Forum. But unlike at Davos, where the press is always welcome, Bilderberg still tries to maintain absolute secrecy.

    Bilderberg has met in Switzerland four times over the years but never in the same city. Normally, when their sibling in crime, the Trilateral Commission (TC), meets in North America, Bilderberg does, too. This year, the TC will meet in Washington on April 8 to 10, but the Bilderbergers are avoiding the United States, in what may be an effort to fool the press.

    Bilderberg has been called the most exclusive and secretive club in the world. To be admitted, you have to own a multinational bank, a multinational corporation or a country. Since its first meeting in 1953, it has been attended by the top powerbrokers, financial minds and world leaders.

    The Bilderbergers hope that part of their common agenda with the Trilateralists will be accomplished by the time they meet: a U.S. invasion of Libya to generate increased Middle East turmoil so America can go to war with Iran, on Israels behalf.

    As has happened for several years, the Bilderbergers will blubber about how evil nationalists are blocking their efforts to achieve world government. They will order oil prices to climb so desperate Americans might be made more willing to surrender sovereignty to a world government. They will promote wars for profit, and will advance the call for a world government to impose peace as if peace can be imposed.

    It is ironic that Bilderberg attendees love Switzerland so much because they are poles apart politically from Switzerland, which declared itself a non-interventionist neutral country four centuries ago. It has been involved in none of the worlds bloody wars since.

    The Bilderbergers can expect to be loudly greeted by AFP, European news outlets and some in the U.S. independent media. In Europe, major metropolitan daily newspapers from Paris, London and other cities give major coverage to Bilderberg. But The Washington Post, The New York Times and The Los Angeles Times and their numerous chains will submit to muzzling because their top representatives are actual Bilderberg participants themselves.

    http://www.americanfreepress.net/html/bilderberg_in_switzerland_262.html

    Not Copyrighted. Readers can reprint and are free to redistribute - as long as full credit is given to American Free Press - 645 Pennsylvania Avenue SE, Suite 100 Washington, D.C. 20003