Vest

Mnogi veliki politiki sedanjosti si bodo oddahnili. Živa priča vseh dogajanj v 80-ih, Samo Resnik, enfant-terrible slovenske politike je preminil v noči  s sobote na nedeljo.
Ali Žerdin ga je poimenoval »motor študentskega gibanja 80-ih«, bil pa je eden redkih idealistov, ki so se aktivno ukvarjali s politiko: sanjač, ki ni samo sanjal, ampak tudi trdo delal – za razliko od mnogih politikov, ki so z vstopom v politično življenje obogateli, je Samo v politiki izgubljal – 9. aprila  je izgubil tudi tisto najdražje, svoje življenje. Politika mu je jemala čas za pisateljevanje – vsi, ki so ga poznali, so spoznali tudi njegov nadpovprečen pisateljski talent: znanstvena fantastika, dokumentaristika – vse to bomo pogrešali, tukaj so še pesmi, ki jih ni zapisal in ideali, ki jih ni ne on, zdi pa se, da tudi vsi ostali Slovenci ne, izsanjali.

Samo je bil tisti posebnež, o katerih so se nekoč pisali romani, ki so jih opevale pesmi, v začetku 21. stoletja pa je sam s peščico prijateljev bil bitko za obstoj in za življenje. V politiko je pomagal mnogim danes zelo velikim imenom,  pomagal je, da so do sredstev za delo prišli danes razvpiti »slavneži«, ki pa na koncu niso premogli niti toliko sočutja, da bi za njegove zadnje mesece prispevali ne drobtinico, prahec s svoje bogato pogrnjene mize. Samo Resnik  (15.10.1962 – 9.4.2011) je bil v vsej svoji skromnosti velik Človek. Velika začetnica je ob njem malo, saj je verjel v dobro in verjel, da lahko vsi mi s trdim delom in vztrajnostjo nekaj spremenimo na bolje.

Spominjali se ga bomo kot fanta z nahrbtnikom, ki je s svojim visokim glasom postavljal vprašanja, ob katerih so prisotni zardevali, ki je sanjal o romantičnih večerih v dvoje in ki mu varno zavetje toplega in tihega doma ni nikoli bilo usojeno.

Ko bodo čez sto let pisali zgodovino, bo marsikomu jasno, da je za osamosvojitev Slovenije in za demokratične spremembe v deželi na sončni strani Alp dal svojo mladost in svoje življenje Samo Resnik. Ni padel, ni umrl v zaporu, iztrohnel je v hrepenenju, da bi to, za kar se je boril, bilo lepše in bolj pošteno so tistih, ki jih je imel najraje: preprostih ljudi odprtih src.