Vest

Ob sodobnih govoricah o nemožnosti, nevidnosti ali celo preseženosti razrednega boja - kot koncepta in kot družbene situacije - se med drugim zastavlja vprašanje o pogojih možnosti takšnega izrekanja. Kako mora biti govor strukturiran, da ima v njem izjava zavrnitve pertinentnosti razrednega boja neki smisel. Tukaj se zastavlja vprašanje diskurza in njegovega učinka na konstitucijo družbene realnosti. Predavanje se bo osredotočilo na odgovor, ki ga je v zadnjem desetletju svojega poučevanja podal Lacan. Ta odgovor spremlja sistematično sklicevanje na Marxa, ki sicer ni brez madeža ambivalentnosti. Miselno linijo bo usmerjalo prepričanje, da je prav Marx usmeril Lacana na premislek vprašanja užitka. Tukaj najprej izstopa slavni neologizem “plus-de-jouir”, presežni užitek, ki je skovan v homologiji s presežno vrednostjo. Užitek pri tem nastopi kot telesni učinek diskurza. Toda četudi oba koncepta veže homologija, torej logična istost, ju hkrati zaznamuje nezanemarljivi premik od “zunanjosti” družbene vezi, k “notranjosti” telesnega dogodka - premik od Drugega k drugemu. Na teh zastavkih bo predavanje premislilo aktualnost Lacanove strategije branja Marxa, posebej kar zadeva koncept “idealnega delavca” - tega subjekta kapitalističnega diskurza.

Samo Tomšič: Idealni delavec in nemožno razrednega boja: Marx in Lacan by dpu-11

Dr. Samo Tomšič je trenutno samostojni raziskovalec na področju filozofije in od poletja dalje raziskovalec na Humboldt Universität v Berlinu. Polje njegovega raziskovanja obsega freudovsko in lacanovsko psihoanalizo, strukturalizem in sodobno francosko filozofijo.