25. januar, 2008 | Slavoj Žižek

Nazaj v prihodnost

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Evropski klasični glasbeni elitist, izobražen v tradiciji Adorna, si ne more kaj, da se ne bi ob imenu Čajkovski spomnil na reakcijo Josefa Goebbelsa, ko je potegnil pištolo – Čajkovski je sinonim za najnižji kič, primerljiv samo še s Sibeliusom ali Rahmaninovim. Vendar, kot je koncizno dejal Daniel Gregory Mason, so »njegove pomanjkljivosti njegove zasluge«. Ne le, da se je zavedal svojih omejitev in šibkih točk; njegovi (redki) veliki trenutki so paradoksno zrasli prav iz teh pomanjkljivosti. Priznal je, da mu “je le redko uspelo cel stavek držati na ravni njegovih najboljših delov” – kar ni bil le njegov problem, temveč večine romantikov vse do Elgarja. Znana je Berliozova zlobna opazka, da se Mendelssohnove melodije navadno dobro začnejo, a slabo končajo: ker izgubijo zanos in se na koncu “mehanično” razrešijo (denimo uvertura Fingalove jame ali prvi stavek violinskega koncerta). To še zdaleč ni znak Medelssohnovega slabega komponiranja, pač pa spodletelost melodične linije prej kaže na njegovo občutljivost za zgodovinsko spremembo: tisti, ki so še vedno komponirali “lepe melodije”, so bili skladatelji kiča, kakršen je bil Čajkovski.

Čajkovski se pravi umetnosti ne približa s številnimi “lepimi melodijami”, pač pa tedaj, kadar je melodična linija ogrožena. V kratkem orkestralnem preludiju na samem začetku Onjegina se kratek melodičen motiv (“Tatjanina tema”) ne razvija pravilno, temveč se na različne načine ponavlja, pri čemer v celoti ohranja izolirani značaj melodičnega fragmenta, ki niti melodična linija ni. V takšnem ponavljanju je zares melanholičen pridih, ki zarisuje in razkriva prikrito nemoč, nezmožnost lastnega razvoja. Pomenljivo je, da se ta tema pravilno razvije v nekakšno organsko teksturo šele v prizoru s pismom, v tem utopičnem izbruhu Tatjanine želje, ki je svojevrsten ekvivalent Sentine balade v Letečem Holandcu (tudi ta opera je nastala iz osrednje pesmi). Nič čudnega, da se Onjegin umakne pred Tatjanino brezsramno izraženo erotično strastjo.

V svojem prvem resnično mojstrskem delu – simfonični pesnitvi Francesca da Rimini iz leta 1876 - gre Čajkovski še korak dlje. Sredi pesmi (po približno enajstih minutah) se nenadoma pojavi pasaža, ki je »zelo 20. stoletje«, saj prinaša občutenje zmedenosti in tesnobe, skoraj kot kak soundtrack Bernarda Hermanna za Hitchcockove filme, neke vrste polet v prihodnost. Nato se standardni romanticizem spet postopoma povrne. Kot bi nam Čajkovski ponujal primer tega, čemur Walter Benjamin pravi »sporočilo iz prihodnosti«, tj. sporočilo, za katerega čas, v katerem je bilo delo napisano, ni imel ne posluha ne razumevanja. (Tako deluje modernizem: prvotni fragmenti organske celote postanejo avtonomni. Tako lahko recimo v slikarstvu celotnega poznega Mirója izsledimo na podrobnostih njegovih zgodnjih figurativnih slik. Nič čudnega, da je glasba iz Francesce da Rimini uporabljena za baletno sekvenco na koncu Hitchcockove Raztrgane zavese.

To je tisto, kar je vredno iskati pri Čajkovskem – redka znamenja iz prihodnosti, čudeže sredi romantičnega kiča. Ta dimenzija “vrnitve iz prihodnosti”, ki jo pogrešamo v večini glasbenih zapisov, je jasno izražena v edinstveni verziji Evgenija Mravinskega.

Slavoj Žižek

Peter Ilič Čajkovski: Francesca da Rimini; E. Mravinsky - Leningrad Philharmonic Orchestra

Prevedla Irena Levičar, opremil Jonas Žnidaršič

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
32 x komentirano
  • Bumbar je rekel/-la:

    Kaj je zmanjkalo inspiracij za novi LDS-ov manifest ?
    No jaz sem pa ravno mislil, da bomo doživeli preporod
    “neo-liberal-vomit-in-ostale-traparije” ideologije………..

    A se ni g.Žižek nekoč ukvarjal z duševnim stanjem LDS-a ?
    Kaj pa Zares-As d.o.o. ?
    A so že kupili kakšne delnice ?

  • POHAR je rekel/-la:

    Pred leti, ko sem bil mlajši, sem mislil, da je Žižek verbalni akrobat in blefer. Ko sem si vzel malo časa za njegovo pisanje, sem ugotovil, da je to produkt čistega, zdravega razuma.
    Niti ne rabiš biti filozof in psihoanalitik, da dojameš poanto njegovih misli.

    Redkost v Sloveniji.

  • aly je rekel/-la:

    spet ‘ćista filozofija’ - bi zadevo sploh kdo prebral, če ne bi bila pod blagovno znamko žižek d.o.o.?

  • Thor je rekel/-la:

    ker ti seveda pišeš veliko boljše razprave ane aly

  • Neja je rekel/-la:

    Kaj naj naredim? Meni pa je ta ko všeč (Čavkovskijev, Rahmaninov, Sibeliusov) romantični kič. Mogoče pa je tudi to “sporočilo iz prihodnosti”. Mogoče se bo spet vrnila romantika, tako, čez tisoč let…

  • Maatjazh je rekel/-la:

    Se strinjam, Neja. Če bi bile “grde melodije” znamenje prihodnosti, bi vanjo gledali vedno bolj mrko, postajali bi vedno bolj nevrotični in samodrestuktivni, kar pa ne bi bila ravno smiselna perspektiva. Zato je treba po moje t.i. glasbene elitiste, “…izobražene v trdiciji Adorna…”, jemati z rezervo in jih razumeti le kot bežen tranzicijski pojav.

  • Ucenec je rekel/-la:

    Jaz sem se pa iz pisanja precej naučil. Hvala.

  • aly je rekel/-la:

    thor, bodi iskren, zapri oči in poskušaj obnoviti ter strniti povedano…

  • Abakus je rekel/-la:

    A v katerem jeziku pa piše to Žižek, da je potrebno prevajati?

  • ajs je rekel/-la:

    english

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Kaj ne zna več slovensko?, noče?

  • anja je rekel/-la:

    člouk božji, napiši en! strokovni tekst z vso odgovarjajočo terminologijo, pa boš videl, v čem je catch….

  • mr_m je rekel/-la:

    Eh, njemu je slovenščina izpod časti… to je za kmete! :)

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    @anja: hočeš reči, kaj, mogoče, da slovenščina nima dovolj besed?, da je Irena L. prevajala po svoje?

  • anja je rekel/-la:

    dejte no ludje, enkrat piše v slovenščini, drugič v angleščini, tretjič v nemščini…

    ok?

  • ali je rekel/-la:

    pač odvisno, v katerem delu sveta predava.

  • Aljo je rekel/-la:

    Kakšen nakladaški drek…

  • aly je rekel/-la:

    občinstva mu v ‘družbi znanja’ ne bo zmanjkalo

  • gost je rekel/-la:

    priporočam vsem, da pred blatenjem preberete vsaj eno njegovo knjigo, po možnosti v jeziku, v katerem jo je napisal. tile prevodi ne odsevajo njegove diskurzivne moči.

  • duko je rekel/-la:

    Berem in strmim. Kakšna lucidnost, kakšna globina!

  • Piflarka je rekel/-la:

    Strinjam se z gostom. Preden blatite Žižka, vsaj kaj njegovega preberite. Izbira ni majhna, pri Analecti je izšla že lepa zbirka njegovih del. Ali pa pojdite na kakšno predavanje; saj ne rečem, tudi Žižek je človek, ima svoje “momente”, se ponavlja, ima včasih kontradiktorne izjave etc. Za razumevanje bistva mora imeti bralec tudi nekaj “filozofske podlage” (in s tem nočem reči, da je imam sama dovolj - prej nasprotno), zato je včasih kakšen stavek nerazumljiv ali kakšen namig spregledan. Sicer pa vsakemu svoje. Enim je všeč, enim ne. In zagotovo je na svetu tudi kaj boljših mislecev od našega Žižka. Vendar tudi cel kup slabših :)

    p.s. - glede Žižkovega “politiziranja”: nehajte s tem. Če se ne strinjate z njegovo politično pozicijo, je pač ni treba sprejeti. Ampak zato še ni treba a priori blatiti njegovih filozofskih tekstov. Osebno npr. ne prenašam Hribarjevega “desničarjenja”. Pa kaj. Je odličen filozof in rada ga prebiram. Samo v dnevnem tisku se mu pač raje izognem ;)

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Meni je všeč film o filmih The Pervert’s Guide to Cinema (2006). Zanimivo predstavljen. Čemur jaz pravim funkcionalna govorna angleščina, yeah!

  • optimistik je rekel/-la:

    Končno ste ga potegnili na plano, tega zagrizenega F, A,
    čigar zdrava pamet je vprašljiva od trenutka
    ko kritizira I.S, katerega vpliv je tu in zdaj,
    A pa bo “izzvenel” kot stari prdec…

    pa kdo misli zdaj tu, A ali Ž???

    cit.
    to je tisto, kar je vredno iskati pri Čajkovskem – redka znamenja iz prihodnosti, čudeže sredi romantičnega kiča.

    romantični kič, hehe, ge do želi biti POP??

    glasba “prihodnosti” ti čuteče vznemiri auro,
    tudi Č ima takšne momente,
    tu pa je govora o

    dobri = programski
    in
    lepi = absolutni
    glasbi

    keep on listening…..

  • aly je rekel/-la:

    za piflarko:
    misliš, da so filozofi lahko politično nevtralni v filozofskih besedilih?

  • Piflarka je rekel/-la:

    za aly: seveda. Kolikor mi je znano, se Wittgenstein nikoli ni mešal v politiko. Schopenhauer tudi ne. In Niti Kant. Lahko pa se motim (saj sem rekla, da nimam zadostnega znanja) - naj me torej kdo popravi. Drugačna pa je zgodba o povezavi med filozofijo in religijo, npr.

  • Piflarka je rekel/-la:

    dodatek za aly: a-ja, razen če s tem ne misliš sodobnega trenta, ki trdi, da je “vsaka izjava tako ali drugače politična”; ampak to je sodobna, postmoderna pozicija. In če najdeš danes kaj političnega v preteklih filozofskih tekstih, je to predvsem zaradi retrospektivne perspektive.

  • Piflarka je rekel/-la:

    … p.s. - heh, sem že ugotovila prvo napako: Kant je pisal tudi o politiki (Zgodovinsko-politični spisi). Sorry :)

  • klemen je rekel/-la:

    “Čajkovski je sinonim za najnižji kič, primerljiv samo še s Sibeliusom ali Rahmaninovim”
    ko boš ti pisal takšne skladbe se mi oglasi, to kar nekaj nakladaš eh bv izgublat besede!!!

  • Lolek je rekel/-la:

    Če bi tole kvasanje komu koristilo …

  • angie je rekel/-la:

    Pohar, strinjam se. Veličina človeka je v tem, ko zna kaj pametnega povedati preprosto.