Santa Barbara po slovensko
Moj prijatelj se je lani poročil. Kot je znano, se največ parov v Sloveniji poroči, ker je nevesta noseča. Tudi onadva nista bila izjema. In potem ko sem jima čestitala za lepo hčerko, mi je srečni očka pol ure razlagal, v kakšni hudi zagati se je znašel. Začelo se je z vestjo, da se je ženina mama, recimo ji Frančka, tik pred rojstvom vnukinje zastrupila z neko sumljivo pico. Nič resnega – so rekli sorodniki, samo da so ji v bolnišnici morali izprati želodec.
Bodočemu očetu, torej mojemu prijatelju Gregu, se je sicer zdelo čudno, kako zelo občutljiv želodec ima tašča. A je imel pred porodom žene Maje mnogo drugih skrbi ter je novico pospravil nekam v ozadje spomina in se z njo ni ukvarjal.
Nekaj dni po srečnem dogodku pa je Gregova mama mladega očeta povabila na kavo. Najprej se je z zapletenimi vprašanji prepričala, ali se je njen sin gladko vživel v vlogo očeta, za tem pa je udarila: »Veš, glede tiste zastrupitve tvoje tašče? Ni bila kriva pica. Bil je poskus samomora.« Ob tem je Gregu od samega presenečenja ušla kletvica. »Ko so jo že odpeljali v bolnišnico, me je ves paničen klical tvoj tast in naslednji klic naj bi bil namenjen Maji. A sem mu rekla, da če ne želi prezgodnjega poroda, naj novico raje obdrži zase, vsaj za nekaj časa.«
In so jo zamolčali – resnico namreč.
»Svetujem ti,« je rekla Gregova mama, »da si tudi ti tiho in se ne vmešavaš, ker ne nazadnje so to težave njihove družine – naj jih rešujejo med sabo.« Gregova mati je sinu prizanesla z monologom na temo, »iz kakšne družine pa si si našel ženo?«, ter o sebičnosti samomorilcev, saj če bi se poskus posrečil …
»Znašel sem se sredi slovenske Santa Barbare,« mi je potožil Grega. »Veš, pozneje je šla tašča na okrevanje v toplice. In to ravno v tiste, v katerih sta bila najina skupna prijatelja. Poklicala sta me in vprašala, ali sta se Majina starša ločila, ker sta Frančko videla z nekim moškim v zelo kočljivih položajih.«
In jaz ga vprašam: »A se nista? Ločila?«
Grega je izbuljil oči: »Ne! Na sploh se vedeta kot srečen par.«
Zdaj Grega verjetno trpi bolj kot njegova tašča in tast skupaj. Kajti ne da mu miru, da pred ženo skriva resnico. Do zdaj sta imela namreč odkrit odnos, zaupala sta si itd. In zdaj ga skrbi, kam vse to pelje, če ji bo še naprej prikrival resnico o njenih starših in če ona izve od koga drugega, da je on vse vedel ipd. Slabo spi in s težavo gleda v obraz ženinim sorodnikom.
»Veš,« sem mu rekla, »v bistvu je vseeno, ali ji boš povedal ali ne.«
Začudil se je: »Zakaj?«
»Sam si rekel, da je to Santa Barbara. Zdaj pa si predstavljaj, da nek Mason v 78. epizodi nekaj pove Gini. Bo to bistveno vplivalo na razvoj dogodkov v naslednjih sto serijah?«
Agata P.
odlična kolumna, a ne bi blo bolje narediti svoje sekcije, kjer boste pisatli ……. sanje.
Že nekaj časa me tako nesramno muči “firbec”: Le kdo je ta Agata, ki tako dobro piše? Ne samo slogovno odlično, ampak tudi tematsko zanimivo. In tudi z veliko mero psihološkega znanja. V zgodbah lahko marsikdo najde delček zase.
Saj, zgodbica je zabavna, vendar se moški običajno ne vedejo kot ženske. Tako, kot je opisano bi se odzval “gay” ali pa ženska. Moški se ne pogovarjajo na tak način s svojimi prijateljicami. Ravno tako se ne odzovejo na take dogodke z nespečnostjo in zaskrbljenostjo, pač pa so veliko bolj pragmatični. Tukaj pa je opisano tipično žensko vedenje. Zato mislim, da je zgodbica izmišljena.
Miro,
a ne poznaš nobenega heteroseksualnega fanta, ki je bolj tenkočutne narave ali (in) z močnejšim občutkom odgovornosti ali z večjim strahom pred izgubami? Ali si samo želel reči, da se pod ženskim imenom Agata v resnici skriva ženska, pa čeprav ne Christie???
Miro
Jz poznam moške, ki se radi posvetujejo glede osebnih težav. Le da nima vsak moški zaupne prijateljice, ki bi znala držati jezik za zobmi. Kako pa po tvoje bi se moral »pragmatično« odzvati »pravi« moški? Mislim, v takšni situaciji?
In kako se moški pogovarjajo s svojimi prijateljicami? Pravi moški s pravimi prijateljicami?
Sicer pa, nauk zgodbe mi je kar všeč: Ne vmešavaj se tam, kjer ne moreš vplivati na potek dogodkov–beri: kjer ne moreš pomagati ali pomoči niso potrebni. Tašča se dobro znajde in “samomorilni poskus”, zgleda, je bil samo v manipulativne namene.