Kam pluje Lipica?
Brejc, Pust in Simoniti o poslovanju Kobilarne Lipica in novi viziji.Kobilarna Lipica postaja po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija vse bolj prepoznavna, lani pa je prvič poslovala pozitivno. “Kobilarna Lipica je lansko leto sklenila s 681.000 evrov presežka, cilj pa je, da postane svetovna konjerejska konjeniška in turistična destinacija,” je dejal direktor Kobilarne Matjaž Pust. Lipici je lani s pomočjo države uspelo sanirati izgube iz preteklosti. K poslovanju Kobilarne je podjetje Lipica turizem, ki deluje od julija 2007, prispevalo 415.000 evrov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Pust.
Kobilarna je lani ustvarila 8,2 milijona evrov prihodkov. Od države je prejela za skoraj tri milijone evrov sredstev. “Letos je iz državnega proračuna za njeno delovanje predvidenih 1,9 milijona evrov sredstev, računamo pa tudi, da bo Lipica Turizem k Kobilarni iz naslova turistične dejavnosti prispevala milijon evrov,” je povzel Pust. “Naš glavni namen je, da Lipica kot zgodovinsko pomembna kulturna dediščina ostane neokrnjena, pri tem pa vse bolj uveljavljena v svetu,” je poudaril minister. Predsednik sveta Kobilarne Lipica Miha Brejc je ocenil, da temeljni koncept za Lipico že daje odlične rezultate. “Največji korak naprej smo lani naredili na področju konjev,” je orisal Brejc in dodal, da so in bodo Lipicanci ostali njihova prva skrb. Lipica se bo po Brejčevih besedah razvijala v smeri dveh glavnih sezon: za konje od aprila do oktobra in za šport, zlasti za golf, od oktobra do aprila. “Gremo v smeri, da bo Lipica 12 mesecev živela od prihodkov iz teh dejavnosti,” je pojasnil.
Vprašanje Vesti za Matjaža Pusta o sinergiji vseh ponudb v Lipici:
Kakšna bo usoda načrta za povečanje golf igrišča, bo predvidoma znano novembra, ko naj bi bila izdelana celostna presoja vplivov na okolje ministrstva za okolje in Inštituta za krasoslovje, je povedal Pust. “Zanikam možnost kakršnegakoli odsvajanja ozemlja Lipice,” je zatrdil in spomnil, da so pripravo načrta prostorskih ureditev pospešili tako, da so izločili sporno območje golfa. “Če bo stroka ugotovila, da se golf igrišče lahko naredi, bo to za Lipico super, sicer tega igrišča ne bo,” je zagotovil Pust. Vendar Lipica po Brejčevem mnenju “potrebuje golf in ne golf Lipice”. Ta dejavnost je, kot je orisal, Kobilarni prinesla 300.000 evrov prihodkov. Za Pusta je sprejetje načrta prostorskih ureditev (brez golf igrišča) osnova za vse investicije in temelj za nadaljnji razvoj Lipice. Letos bodo vse investicije usmerjene v kobilarniški del. Kakšna je njihova višina, Pust ni želel razkriti, saj vsi projekti še niso potrjeni. Na posestvu, ki obsega 312 hektarjev in ima 380 konj, nameravajo med drugim prenoviti jahalne površine, nadaljevati izmenjavo plemenskih žrebcev, povečati aktivno čredo, razširiti program konjeniških tekmovanj in prireditev.
Podjetje Lipica turizem, ki so ga oddvojili iz javnega zavoda sredi lanskega leta, bo še vedno investicijsko podhranjeno. “Letos je treba pripraviti načrt, na kakšen način bi se investicije izvedle, ali s pomočjo strateškega partnerja, zagotovo pa prek kandidiranja na različnih razpisih,” je orisal Pust. S pomočjo približno 700.000 evrov, pridobljenih iz t.i. norveškega mehanizma, bo ključna pozornost Kobilarne po Brejčevih besedah usmerjena k ohranjanju stavbne dediščine. Pozornost bodo posvečali tudi dejavnosti šport, turizem in gostinstvo s kulturnih središčem, kjer bodo investicije lahko pridobili le ob načrtu njihovega rentabilnega poslovanja. Ta dejavnost je namreč lani beležila stopnje rasti. Kot je navedel Pust, je bila lani rast vseh prihodkov iz tržnih dejavnosti Lipice turizma osemodstotna, rast prihodkov v turizmu pa je bila kljub neustrezni turistični infrastrukturi 12-odstotna.
Celotna novinarska konferenca Matjaža Pusta, Vaska Simonitija in Mihe Brejca:
Nejc Koradin
Pluje ali pljuje?
hehehe, pljuje…
Očitno ji gre na bolje, kako pa stanje ocenjuje opozicija?
hehehe … in nasmeh je bolj grenak - in punca poje jokam in se smejim, govorim in molčim, roke v žepu držim … niti ene kraške besede nisem slišal, zato ne bom nič več napisal, ker tako in tako ni niti enega, ki se na turizem spozna tle.
Pa jokajo kraševci, da se bo Kras prodal - hehehe / še bomo trgovali za velike dnarje.
Hotel palace, hit, postojnska jama, škocjanske jame, bled, kranjska gora, bohinj, radenska, rogaška, čateške, bovec in tolmin, ter kanin in kobarit in še ene par, ki pa so čist zpuščeni, ki bi jih nujno trebalo aktivirati, rakov škocjan, kočevje z medvedi in volkovi, dolenjske toplice, jezersko … ekipa lahko po uspehh v Lipici še gre rešit, ko bo tako kot tle pravio, bdo vsi Slovenci v turizmu in gostinstvu zaposleni in, če se potrudijo bodo vsi samo lastniki in direktorji in poslanci in minister eden seveda in en predsednik … Delavce pa, da bodo prej našteti imeli kaj delat in bili uspešni, se jih bo uvozilo … ko bo Lipica enkrat na teden minuto na DW tv, bom verjel to, kar pravijo in bo vidno, da so uspehe tudi drugi opazili…sedaj ni niti predsedujoča Slovenija ka več kot minuto na mesec-enkrat četrt minute.
Da bi pa Kraševci tako slovenščino, čisto, začeli govorit, pa ne bom doživel, čeprav bom še dolgo živel … vem, da jih dosti niti je ne razume…,če se besedo dosti lahko uporabi, če je v Pliskovici včasih 600 ljudi živelo, danes še 200, v Tomaju je še slabše v številkah, vsi Turistični kraji se na krizo pripravljajo, samo Lipica je oaza.
No, pa sem mučenje, samomučenje, ker nisem off stisnu, preživu…kakšne govorice telesa, posebno obrazov, iskrenost in dobri nameni kar žarijo, samo izgubljenih tavajočih ali skrivajočih pogledov se ne da skriti … samo-za-vest…umetno sovo, se baje blokira, onemogoča, baje, sem prebral.
Kdo jim bo pa kovčke nosu?
Zakaj je kobilarna Piber tako uspešna in zakaj kobilarna Lipica ni? S čim pri Piber-ju služijo toliko denarja in kaj Lipici manjka? Obstaja kje primerjava, predvsem s finančnega področja med tema dvema kobilarnama? Bi bilo dobro, če bi kobilarna Lipica finančno spodbudila raziskave v tej smeri. Mogoče diplomska naloga kakšnega študenta turizma?
dahvor, na Krasu se je začelo prebivlastvo manjšati takoj po 2. svetovni vojni, ko je veliko autohtonih prebivalcev šlo delat v Italijo (in so zapustili raj), kasneje se je to stanje še poslabšalo in rodnost, tako kot po drugih krajih Slovenije je bila vedno slabša in nižja.
Rezultat 2. polovice 20. stoletja pa je privedel do tega , da večina kraških vasi ima precej manj prebivalcev kot so jih imela pod Avstrijo razen tistih, ki jih je partija določila kot centre (Sežana npr. in v katere je prišlo precej priseljencev).
Glede na prevalentno kulturno stanje pa ni možno pričakovati takojšnje izboljšave, čeprav je Kras postal vedno bolj zanimiv in vedno več ljudi si želi na Kras (to pa prinaša nove tematike, ki s starim mišljenjem ni mogoče biti kos).
že vsega konec ? so že vse zjahali & pojahali ??… :-(