Lokalna skupnost je pomembna. Pa naj gre za mestno občino, manjšo občino ali krajevno skupnost; podobno velja tudi za večja metropolitska okrožja in regije. Priča smo mnogim spremembam, saj so informacijske tehnologije in storitve spremenile način, kako javno razpravljamo, participiramo ali se družimo v lokalnih skupnosti. Spletna mesta, javna kot zasebna, različna spletna orodja dialoga, kot tudi družabna omrežja in storitve ali mediji, imajo podoben namen: učinkovito informiranje, povezovanje in krepitev pripadnosti skupnosti. Pustimo sicer ob strani, da imamo pri nas preveč občin in premalo regij, a vseeno, nek vpliv nedoročenosti področja je čutiti tudi na spletu.
Lokalno je globalno
Projekti kot so e uprava, e opismenevanje, e vključenost, e šole in podobni, imajo svojo javno nadgradnjo v spletnem prostoru. Kjer javni sistemi odpovedo, nastane prostor za zasebno in nevladno pobudo. Učinkoviti, relativno nekomercialni projekti, katerih namen je, da ljudje pridobijo za življenje v lokalni skupnosti pomembne informacije in kontakte so med uporabniki spleta priljubljeni, tako pri nas kot v tujini. Včasih lokalni projekt postane celo globalna zgodba o uspehu, kakršen je slavni Craigslist. Prof. Michael Rappa na svojem portalu Managing Digital Enterprise ponuja celo anlizo študijskega primera legendarne Craiove liste. Zato ne čudi, da tudi pri nas pionirji želijo v lokalne skupnosti vnesti več dinamike in inovativnosti.
Slovenija iz spanja, v pomladno prebujanje
V Sloveniji se tovrstni projekti razvijajo nekoliko počasneje, a spletna mesta javnih in nevladnih organizacij, katerih namen je združevanje in informiranje okoli lokalnih zadev so vse pogostejša. Analiza sicer pokaže, da uradni organi na spletu niso prav posebej ažurni ali agilni v komunikaciji s svojimi občankami in občani, a za to prilagoditev bo poskrbela dinamika razvoja spleta sama. Slovenija pač ne sodi med najboj inovativne in storitveno naravnane države v EU.
Pozitivna izkušnja, pozitivne govorice
In še recept za uspeh spletnih projektov za lokalne skupnosti? Sposodimo si kar nasvet Craiga Newmarka, ustanovitelja Craigslist.org, ki pravi: »osredotočamo se na vsakodnevne potrebe ljjudi v lokalnih skupnsotih. Če ljudje prepoznajo spletno mesto kot koristno in zanimivo, ga bodo prenesli med svoje prijatelje in družine; informacija se najhitreje razširja od ust do ust. Nikoli nismo izvajali oglaševanja, saj je bila naša rast utemeljena na govoricah. Če ima nekdo pozitivno izkušnjo, je uspeh neizogiben. Temu sledijo tudi mediji, ki so bili do nas zelo prijazni«. Ostane nam torej le še zadnje vprašanje namenjeno arhitektom komuniciranja v lokalnih skupnostih. So vaše aktivnosti na spletu, namenjene lokalnim skupnostim, dovolj zanimive in koristne, da se o njih splača govoriti prijeteljem?
Primož in Uroš Žižek sta priznana poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.
Brata Žižek? Modela… :)
Zanimivo!
članek je zanimiv tudi kot eksperiment, na koliko načinov se da na eni strani narobe napisat craigslist
članek je strukturiran glede na vire sredstev za izvedbo projektov v nevladno-svetovalnih dejavnostih, kjer naprimer bodoče mame, ki bodo prvič rodile tam konec spomladi 2008, niso obravnavane kot ciljna skupina. so pa zato, kakor opažam, zelo živahna lokalna skupnost, ki jo po zaslugi novih tehnologij definira javni prostor in možnost participacije, ter seveda skupni interes.
Dober članek:)
Zanimiv prispevek, še posebej ugotovitev: “Kjer javni sistemi odpovedo, nastane prostor za zasebno in nevladno pobudo” - iz lastne izkušnje lahko povem, da smo se koprčani že pred leti, ko je razvpita koprska oblast objavila namero o rušenju osnovne šole v centru Kopra množično posluževali portala Obala.net - kjer je bilo praktično edino mesto, kjer smo lahko objavljali tudi razloge PROTI rušenju. Lokalna Oblast in lokalni tiskani mediji so seveda objavljali predvsem razloge ZA, ali pa na druge načine diskreditirali “nasprotnike” . Tako da lahko kljub neuspehu (šolo so zaprli) lahko pohvalim vlogo obale-net.
Še komentar na: “uradni organi na spletu niso prav posebej ažurni ali agilni v komunikaciji s svojimi občankami in občani, ” - če delujejo s pozicije moči, kar se žal pogosto dogaja, tudi interesa nimajo! A da ne izpadem fatalistka - k sreči bo “za to prilagoditev bo poskrbela dinamika razvoja spleta sama!” Yessss!