V različnih državah sveta je internet dosegel različen razmah. Nekatere družbe so si zadale ambiciozne cilje po katerih bi vsi, takorekoč od malih nog, bili priklopljeni na internet. A sama omreženost še ne pove dovolj o stopnji informacijske razvitosti ali zaupanja družbe v internet. To se bolj jasno kaže, na primer, na področju uporabe uporabe e bančnih storitev. Na valovih prihranka časa, udobnosti poslovanja in nižjih stroškov storitev je rast e bančništva visoka povsod v razvitem svetu. Če pogledamo evropske države pa na žalost ugotovimo, da naša država na tem področju stopica za povprečjem Evropske unije. Ali je to priložnost za nadaljno rast ali zgolj resna cokla pri razvoju e poslovanja bo pokazal šele čas. Je pa dejstvo, da tudi pri nas vse več bank, vse več storitev prilagaja okolju interneta.
Najbolj razviti so na Severu
Pogled na razširjenost uporabe bančnih storitev v državah Evropske unije, ki sicer v kolaču svetovnih regij k uporabi interneta prispeva zavidljivih 26.4 % uporabnikov, ne ponudi posebnih presenečenj. Daleč najbolj pogosto udobne elektronske storitve, kakršno je e bančništvo uporabljajo v severnih evropskih državah. Razloge za to gre iskati na več mestih. Med pomembnejšimi za takšno naprednost so zanesljivo: v inovativnost in v učinkovito uporabo tehnologij zazrte družbe, velikost držav in število prebivalcev, elektronska pismenost, zgodovina razvoja internetnih storitev v teh državah in podobno.
Predpogoj za e bančništvo je zaupanje v internet
Eden od indikatorjev je seveda tudi stopnja penetracije interneta v družbi. Če pogledamo države, kjer kar preko 50 % državljank in državljanov uporablja e bančništvo, so stopnje uporabe interneta pričakovano visoke: Islandija (85.4 %), Norveška (88 %), Finska (62.7), Nizozemska (87.8 %), Danska (68.6 %), Švedska (77.3 %), Estonija (57.8 %), Luksemburg (70.6 %). Podatke za ta članek sem pridobil na Internet World Statistics, nekoliko drugačne podatke pa ponudi Eurostat. V obeh primerih so trendi podobni.
Še veliko prostora za razvoj
K stopnji še večje uporabe bodo prispevali širokopasovni dostop, vse cenejši hardware in seveda vse bolj napredne programske rešitve. Kljub temu, da v vseh razvitih državah večina bank ponuja spletno bančništvo, so razlike med storitvami precejšnje. Zato je prostora za napredek in inovativnost še veliko. Tako lahko v naslednjih letih pričakujemo s strani bank še večji korak naprej v smeri integriranih rešitev, boljše uporabniške izkušnje in podpore uporabnikom. Pa tudi poslovnih modelov, ko bo splet predstavljal edino platoformo za poslovanje ne bo manjklo. Prvo izključno online banko v Sloveniji pa smo v teh dneh tudi že dobili.
Primož Žižek in Uroš Žižek
Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.
Paper please.
Zanimivo bo videti, kako se bodo banke odzivale na prihajajočo recesijo; tudi v smislu ponujanja cenejših online storitev.
Ena od možnih razlag za to majhen delež uporabnik, je sigurno tudi nerazvitost e-bančništva in naših bank na sploh. Internet strani so stare, nepregledne in povsem ne v času s trenutnim stanjem.
tukaj sta prav izpostavila kam morajo gledati naše banke, proti uporabnikom.
Kot tudi itak v svojem poslovanju, saj so vse prej kot prilagodljive!!!
Bravo za prispevek, končno nekdo, ki opozarja na probleme…
Sem uporabnik spletne banke (skb.net) in nimam večjih pripomb na njene storitve. Ponujajo točno to, kar zaenkrat potrebujem: 1) domača plačila, 2) vezave, 3) pregled stanja NSVS, 4) pregled (razpoložljivega) stanja in prometa, 5) arhiv podatkov, 6) varen dostop (token based!)
Pač zadeve, ki jih človek rabi v fazi varčevanja. Res ne vem, kaj bi še rabil… Aha, možnost naročila direktnih bremenitev. Ne vem zakaj bi moral z računom na banko in tam podpisovati pooblastila in ipd, če pa sem identificiran že na spletu.
fajn tema, še lepše bi bilo, če bi članek vseboval vsaj en relevanten podatek v stilu najboljši tako, povprečje drugače, pri nas pa še drugače.
mogoče bi bilo fajn, kot je omenil že komentator pred mano, ločit še med zaupanjem v internet in zaupanjem v banke. :)
bi se pa dalo tudi kaj globje popraskat. naše banke so začele z e-bančništvom relativno zgodaj in postale tudi zelo zgodaj zadovoljne z doseženim in malo nekatere pa kasneje tudi praktično nič razvijale tovrstne storitve. verjetno obstaja za to tudi kakšen razlog. ali pa vsaj več možnosti, ki bi jih analitik moral znat identificirat.
zanimivo je tudi razmišljanje nekaterih ponudnikov rešitev na področju spletnega bančništva, da se ne splača vlagat v razvoj tovrstnih tehnologij, ker gre tu za enkratno, sicer nekajletno, priložnost in ne za vzdržno poslovno področje (no, vsi niso tega mnenja, enim je seveda to večinski vir prihodkov), tudi to si verjetni zasluži kakšen stavek v analizi stanja.
bojim pa se, da vse skupaj ne bi dalo kakšnih novih uvidov, brez da bi pogledali, kako si slovenske banke konkurirajo in kako si raje ne konkurirajo med seboj. saj jim tako brez ugovora vse plačamo.
@bp
“bojim pa se, da vse skupaj ne bi dalo kakšnih novih uvidov, brez da bi pogledali, kako si slovenske banke konkurirajo in kako si raje ne konkurirajo med seboj. saj jim tako brez ugovora vse plačamo.”
Tle pa si zadel glavco na žeblju. Banke si ne konkurirajo, temveč (cenovno) sledijo NLB. Prava konkurenca bi utegnila nastati zdaj, ko se bo trg krčil in ne več samo rastel. Zdaj so banke komajda sledile povpraševanju po kreditih. zdaj pa se bo potrebno za tržni delež trdo boriti in samo upamo lahko, da bo šlo to v breme marž ali boljšo ponudbo in ne spet v dogovorno ekonomijo kot pri cenah za plačilo položnic, dvigih na avtomatih, ipd.