Joško Joras je zaprosil za nujni sprejem pri predsedniku države. Želi mu izročiti pravnomočni sklep piranskega sodišča o odstranitvi cestnih ovir in ga povprašati, kaj bi on storil na njegovem mestu. Jorasu ne kaže ravno dobro. Ne slovenska vlada, ne predsednik republike, ne največja opozicijska stranka zanj nimajo razumevanja. Gladovna stavka tega ne bo spremenila, bo pa dala Jorasu novo publiciteto. In na koncu bo gotovo prinesla nekaj volilnih glasov Zmagu Jelinčiču. Jih lahko še komu drugemu?
Meja se gotovo ne bo spremenila in tudi cvetlična korita bodo najbrž ostala tam, kjer so. Ideje Matjaža Gantarja o tem, da naj Slovenija zapre mejni prehod, če Hrvaška svoje kontrolne točke ne premakne na vrh hriba ter poziv Boruta Pahorja, naj Hrvaška odstrani “žardinjere” in s tem pokaže svojo dobro voljo, so videti kot popolna utopija. No, važno je, da imamo na slovenski strani ideje, čeprav je mogoče iz njih razbrati predvsem to, da je zaplet ob Dragonji vendarle vedno bolj neprijeten.
Vedno bolj je namreč jasno, da se v Piranskem zalivu še dolgo nič ne bo spremenilo, in da bo meja do takrat pač takšna kakršna je. Na Dragonji in po sredi Piranskega zaliva. In da tudi po tem, ko bo dokončna, kar se bo zgodilo, ko bosta že obe državi članici EU in bo tudi med njima veljal šengenski režim, ne bo veliko drugačna. Ne glede na to, da bodo mnogi tudi takrat prepričani o njeni krivičnosti. Tako kot jih je bilo nekaj nezadovoljnih celo s sporazumom med Drnovškom in Račanom.
Sporazum, ki je že skoraj pozabljen, je bil kljub vsemu v Sloveniji sprejet z velikim zadoščenjem. Če bi bil sprejet tudi na Hrvaškem, bi bil za veliko večino v Sloveniji več kot sprejemljiv. Kljub temu, da Sloveniji, tudi po tem dogovoru, ne bi pripadel ves Piranski zaliv in da bi dobila samo nekakšen koridor do odprtega morja. Joško Joras pa bi ostal na Hrvaškem. Tam kjer je tudi danes, čeprav piransko sodišče odloča o njegovih koritih in je lastnik dela njegove posesti slovenski Sklad kmetijskih zemljišč.
A realnost je drugačna. Jorasova korita in zemljo nadzorujejo hrvaški specialci. In prav nič ne kaže, da bi njegova gladovna stavka to lahko kakor koli spremenila. Vprašanje je pravzaprav samo, ali bo s tem lahko pridobil simpatije v Sloveniji. Zdi se, da mu to vendarle vedno bolj uspeva. Vedno več je glasov, ki Jorasu priznavajo, da ima prav. Tisti bolj zmerni dodajajo, da morda ne izbira najboljših pristopov in prijateljev. Vendar mu priznavajo, da se bori za slovensko stvar. In da bi to morala bolje početi tudi vlada.
Situacija je nekako shizofrena in je postala med prvomajskimi prazniki skoraj tragikomična. Na Hrvaško so se odpravile množice slovenskih turistov. Bilo jih je rekordno veliko. Kar najbrž ni ravno znak domnevno zaostrenih odnosov med sosedama. Kar precej se jih je odpravilo na počitnice preko mejnega prehoda pri Jorasovi domačiji, kjer so menda v znak podpore gladujočemu Jorasu hupali in mahali iz avtomobilov. Potem pa so veselo in zadovoljno nadaljevali svojo pot na hrvaško obalo.
Pred leti je Jelinčič, pa še kar nekaj je bilo takšnih, rad govoril o pravični meji med Slovenijo in Hrvaško na Mirni. Zdaj o tem ne govori več. Konec koncev mu niti ni treba. Vsem je namreč jasno, da so njegove zahteve najbolj radikalne. Ob zadnjem protestu je najprej dejal, da ga k Jorasu ne bo, potem pa je le prišel in bil seveda v prvi vrsti. Joras je bil ob vsem skupaj skorajda neviden. On je samo žrtev. Tudi Marijan Podobnik ni bil videti dosti drugače. Zbrani so mu celo žvižgali, ko je govoril o evropski Hrvaški.
Kolone slovenskih turistov, ki odhajajo na Hrvaško in hkrati pozdravljajo Jorasa predstavljajo fenomen slovenske mentalitete, ki jo bodo na jesenskih volitvah poskušale izkoristiti skoraj vse politične stranke. Recept je kombinacija zmernosti in odločnosti. Jelinčiču njegove priložnosti seveda ne bo treba iskati. Povsem enostavno mu bo prehitevati vse, ki bodo zaostrovali svoja stališča. Najboljšo priložnost za uporabo magične recepture pa ima prva vladna stranka. Prav Jelinčič, Podobnik, Joras, … za to pripravljajo zelo dober teren.
Predsednik vlade, ki svojo zmernost vztrajno dokazuje, bo moral ob pravem trenutku pokazati samo še pravo mero odločnosti. Pri tem bi lahko šel precej daleč. Vse kar potrebuje je malo razumevanja za slovenski predvolilni čas na hrvaški strani. Ostali bodo vse to lahko bolj ali manj samo opazovali.
Jani Sever
res je. samo čakamo lahko, kakšno predvolilno sranje pripravlja janša.
o jelinkotu, potomcu beguncev iz hrvaške, pa ne bi izgubljal besed….
Golazen.
Edini ki si upa nenehno govoriti o meji s Hravško je prav Jelinčič. Žal Podobniki to delajo samo na predvečer volitev. Ostali pa so izgleda osrani od trgovine z orožjem in se bojijo o tem spregovorit. Kompanjon JJ pa seveda zdaj bisnisira.
Joško gladovno stavka, nekateri pa smo zaradi slovenske vlade že dolgo brez apetita.
In nič ne kaže na bolje, ker se grejo politiki Igre z mejami, medtem pa se GSO politika zabija v naše ozemlje. A ko bomo celi “plastični”, bo pa meja kar naenkrat zelena :(
Morda pa le tudi komu prekipi v deželici tej, kjer je izraz pihravna država ostal le mrtva črka na papirju.
Slovencljnom, ki mahajo Jorasu ko gredo na dopust pa slednje. Ni frke, tudi njih čaka pod oknom kakšno presenečenje,…le da bodo tedaj oni prepričani, da so edina žrtev te krute politične (per modo di dire) zarote.
Resnično mi je žal le za Jorasa, ki ga politika že vrsto let zlorablja…od vlade, kateri plačuje davke in položnice, pa do predvolilnih šakalov, ki se vedno ob istem času na vsake 4 leta pojavijo na prizorišču pa si tako naberejo nekaj voliln točk…in dokler ovce prevladujejo,…bo pač tako.
Kot kompanjona JJ sem seveda imel v mislih gospoda Igorja Bavčarja, ki mora zdaj… izpred 18 let.
On je kot notranji minister pripustil Hrvate na breg Dragonje. Kot bi prodajal črpalke…
medek,…kar se tiče GSO lahko dodaš tvoj kamenček v mozaik, jaz sem svoje že opravila. Velja za vsakega posameznika, …ki mu ni vseeno.
http://www.greenpeace.org/slovenia/getinvolved/po-lji-email-komisiji-pred-raz
Mirjana, hvala za povezavo. Dodala sem kamenček.
SE STRINJAM Z ZAPISANIM!
Škoda, ker vsi v SLO ne berejo tega foruma in gledajo TV, da bi videli kako je kosmatinec pobegnil pred ustaši. Pa tako so ga vedno polna usta heroizma, pa slovenska meja na Reki, cela Istra naša, Hrvati so ustaši in ne vem kaj še vse. Saj je mogoče celo kaj res od tega, ampak rita kosmata je tako hitro tekla, da ga še kamera RTV ni mogla snemat. Ajoj, pozabil sem seveda, da je ravno on zaustavil promet na mostu in ko je videl Marjančka z zastavami se je odločil, da se ne gre več, češ, da se proti Hrvatarjem ne gre boriti samo s koli. Marjanček je vsaj nekako nastopal in se ,,boril,,dočim mu je kosmatinec z nasmeškom pobegnil. Jojmene, kakšne budale smo Slovenceljni, da verjamemo tem barabam na volitvah.
Potočnik mi že na dva pisma ni dahnil nazaj, verjetno nima časa, recimo par mesecev.
Ampak ljubezenska pisma pa rad prejema :)
Ne vem čisto dobro koliko vretenc ima :)
“Njegova komisija” pa je čista farsa. Same epruvetke.
Sicer pa nimam pojma, bi morali Potočnika vprašati kdo je lobistom menjal posteljnino.
Jani,
tvoja vdanost v usodo je neverjetna!
Še dobro da smo po I. svetovni vojni imeli tistega srbskega oficirja, ki je zaustavil Italijane, ki so do takrat primaširali že do Logatca.
Bedno stališče, beden komentar.
Evo iz arhiva :)
http://vranika.blog.siol.net/2007/12/19/greenpeace-poziva-slovence-naj-lobirajo-pri-janezu-potocniku-proti-gso/
Stranka Slovenskega Naroda v prvih vrstah http://www.ssn.si
podplat- o jelinčiču pa ni vredno zgubljat besed
zajček jelinko…
medek, poslala sem vsem komisarjem, greenpeace pa mi je takoj tudi odgovoril in se zahvalil. Potočnik me res ne zanima,…slo je tako že razkrila svojo “pokončno držo” .)
Pa še odgovor Greenpeace
Hi,
I’m Greenpeace’s friendly email robot, replying to messages received
by “gmovote.int@greenpeace.org”. (To contact a real human please write
to supporter.services@int.greenpeace.org)
I bet you just wrote an email to European Commissioners about their
May 7th meeting, and their vote on GMOs.
Everyone at Greenpeace (and me too!) would like to thank you again for
taking action.
We’ll write to you once we have the result from Brussels, May 7th or 8th.
If you haven’t already, please forward the email we sent you to your
network of friends before the day of the vote.
All the best,
A.W.E.S.O.M.O. 4000
Morda moj komentar, ki se je glasil:
Spoštovani!
Kot del civilne družbe, ki se čuti soodgovoren za dogajanje na našem planetu, se sklicujem na vašo zavest, kompetence in vpliv in apeliram na vse vas, da podprete prizadevanja za ohranitev našega planeta zemlje za bodoče rodove. GSO ne sme biti legaliziran izključno zaradi interesov ožjega kapitalskega lobija.
V celoti se pridružujem prizadevanjem Greenpeace.org ter ostalim nevladnim organizacijam in društvom, ki si resnično prizadevajo ter nas sproti seznanjajo in obvečšajo o problematiki.
Čeprav vedno bolj apatična, se končno prebuja tudi zavest civilne družbe in prej ko slej bo potrebno polagati račune tudi njej. Prizadevajmo si skupno, da se zavest zgodi čim prej—-preden bo prepozno.
To je naša skupna moralna dolžnost, hvala za razumevanje
s prisrčnimi pozdravi
Lahko tudi drugi uporabite, seznam vseh komisarjev pa dobite na linku.
LPM
Jani, tvoje pisanje odraža stanje duha v Ljubljani, kjer se vam gre le za osebne interese. Kako ste zapravili Koroško se ve. Za Slovenijo niste pripravljeni žrtvovati ničesar. Zato se naše meje vsakih 100 let za 100km približujejo Ljubljani, predvsem s severa. Sedaj nas bodo še Hrvati zajedali. Če se ne bomo spremenili, bomo kmalu izginili. Slabiči pač odmirajo.
@tomazh
Mi Ljubljančani bi še svojo mati Nemcem prodali. A tako je ko vlada denar. Konec koncu pa upam, da bo Janša prodal Slovenske železnice podjetju Deutsche Bahn, da naredijo malce reda, ko pa Slovenci v 20 let niso sposobni priti na nulo, kaj šele na dobiček.
tole mi pa gre počasi že rahlo… edini kriterij, da lahko nekdo kritizira je, da je slovenski državljan, da je davkoplačevalec ( in to neposredni) in pa da je morda tudi sam že kaj prispeval v skupno dobro. to, odkod nekdo izvira in kdo so njegovi predniki, pa samo pove nivo razgledanosti dotičnega…
tomazh, razloži na podlagi svojega obširnega zgodovinskega znanja, kako se slovenske nacionalne meje vsakih sto let približujejo za sto kilometrov Ljubljani. Kdaj natančno so Slovenci prevladovali v Budimpešti, Benetkah, v Zagrebu in na Dunaju. Podkrepljeno z dokazi, prosim, da se ne bodo iz nas norčevali ti anacionalni judeoboljševiki.
Sam sem napravil amaterski izračun, ki seveda ni nič v primerjavi s tvojo historiografsko bazo podatkov, ampak če je Maribor od Dunaja oddaljen 190 kilometrov, potem je bila habsburška prestolnica v času dunajskega kongresa 1815 še povsem slovenska. Do Berlina je 680 kilometrov, torej je bil slovenski okoli leta 1330, Stockholm pa okoli leta 580. Nekje v času Platona so Slovenci menda živeli tudi na Severnem tečaju. Gotov sem si, da je Slovenec tudi Božiček. Bolj poglobljene raziskave bi pokazale, če tudi severni medvedi znajo slovensko oziroma (slo)venetsko. Tista reklama za Coca Colo se mi je vedno zdela perverzna. Želel sem preveriti tudi situacijo glede pingvinov, pa ne vem, kako hitro se je meja Ljubljani bližala z juga. Morda pa so te zabavne živali po jezikovni plati bližje Hrvatom ali Srbom?
Ko bodo Hrvati postavili svojo mejne utice sredi Ljubljane, se boste pa morda vprašali, ali ni bila meja nekoč nekje drugje.
Me prav zanima s katero strani bodo prišli, z dolenjske ali s primorske.
Aja ko je ravno debata o pokrajinah za jugovzhodno Slovenijo predlagam Podalpska Hrvatska. In potem ostane le še 6 pokrajin. Juhuhuhu.