Bo Udarnik odprt?
Bo v MB kultna kinodvorana Udarnik kdaj ponovno odprla vrata?Mariborski kino Udarnik, kjer nekdaj zaradi povpraševanja po filmu ni bilo mogoče kupiti proste vstopnice za posamezno kino predstavo, je bil zaradi slabega obiska in posledično poslovanja z izgubo konec pomladi leta 2004 prisiljen zapreti svoja vrata. In s tem je Maribor izgubil še zadnjo kinodvorano v centru mesta. Pred njim so bili Mariborski kinematografi namreč prisiljeni zapreti tudi kino Union, Partizan in Kinogledališče. Obiskovalcem kina je tako ostala le ena možnost, obisk kinodvoran v multipleksih,postavljenih na obrobje mesta.
Za ponovno odprtje kina Udarnik, ki je v zadnjih letih svojega delovanja najbolj slovel po Film art festu, se močno zavzema Društvo za razvoj filmske kulture, ki med drugim tesno sodeluje tudi z ekipo, ki v Mariboru pripravlja Festival dokumentarnega filma DokMa.
Iz vabila na včerajšnji dogodek v počastitev Dneva Evrope, ki ga je Društvo za razvoj filmske kulture v sodelovanju z mariborskim Zavodom PIP in Prvo gimnazijo Maribor pripravilo ravno v kinu Udarnik, je bilo na prvi pogled razbrati, da se v centru mesta ponovno odpira kultni kino, katerega je močno pogrešala predvsem malo bolj zahtevna publika. Vendar žal, temu še ni tako. Na včerajšnji Dan Evrope in tednu pred canneskim festivalom v kinu Udarnik pripravili le en filmski večer. Obiskovalcem Udarnika so brezplačno zavrteli francoski animirani film Persepolis in dramo švedskega režiserja Roya Anderssona Du levande (Ti, ki živiš).
Z Boštjanom Lahom, predsednikom Društva za razvoj filmske kulture smo se pogovarjali, kakšna je trenutna klima v mestu okoli ponovnega odprtja kina Udarnik:
Boštjan Lah: “Nič ni dorečenega in jasnega. Mogoče pa tudi mi česa ne vemo.”
Besedo o tem, na kakšen način bi se državno lastništvo nad kinom spremenilo v občinsko, pa je Boštjan Lah predal Samu Deklevi, direktorju Festivala DokMa:
Samo Dekleva: “Kina nismo dobili v brezplačni najem.”
Vesna Lovrec
Ostanek privatizacije? A ni Udarnik v bostvu bil v ex-yugo nacionaliziran, v postopku denacionalizacije pa so bivši lastniki dobili neko odškodnino. Kino pa je prevzela država. Torej je kino v državni lasti. Zdaj pa ga je mogoče privatizirati.
Možnosti so torej, da ga država “proda” občini ali zasebnemu kapitalu… Zakaj pa država tega ne stori?.. to pa je torej zgodba za naprej :/
Pomemben del future story o Udarniku pa je tudi žalostna vest, da vzpostavitev in oživetje tega mestnega kina ni v projektu kulturne prestolnice. Tam najdemo željo po nadgradnji Dokme in še vzpostavitvi še enega filmskega fetivala http://si2012.si/si/
Pri tem se poraja tudi vprašanje ali ne bi bilo celo bolj ključno, da se kot baza filmskih festivalov, ki niso mainstream filmske produkcije (kot Dokma) vzpostavi neka centralna “infrastrukturno-programska” osnova (torej naprimer nek kino center, ki ni podhranjen in lahko preživi z rednim kakovostnim programom). Festivali bodo trajali en teden, kaj pa se bo dogajalo med in po tem!
Vprašanje, če so lahko festivali edini nosilec razvoja filmske kulture v Mariboru…
Več ljudi več ve. Bil sem prepričan, da je kino Udarnik še v denacionalizacijskem postopku in da občina nima nikakršne možnosti, da ga dobi.
Vseeno art kino ne bi tako lahko zaživel v Mariboru. Prvič, nima prave tradicije (imeli smo smo tedne art filma, nikoli pa mesecev art filma). Drugič, Kolosej nas je razvadil, da ne čakamo mi na film, ampak film čaka na nas. (Zdaj si že težko predstavljam, da bi film, ki me zanima, bil samo v četrtek zvečer in petek popoldan…) Tretjič, kako bi izpeljali marketing? Za omenjena filmčka Persepolis in “Ti, ki živiš”, sploh nisem slišal. Za ostale večdnevne prireditve zvem preko plakatov, a seveda vedno le teden prej in dva dni potem, ko se je zanimivi film vrtel. Na dan projekcije filma nanj enostavno pozabim. Navadili smo se biti komot. Verjetno bi organizatorji potrebovali bazo e-mailov morebitnih obiskovalcev, da nas bombardirajo z reklamami…