Vest

Te dni je na obisku v Ljubljani danski urbanist Jan Gehl. Sem je prišel na povabilo organizatorjev pobude “Za mesto po dveh”, ki se zavzema za mesto po meri človeka. Jan Gehl je strokovnjak na področju urejanja javnih površin v mestu, ki hrupne in prometne svetovne prestolnice, kot so New York, Sydney in London, spreminja v ljudem prijazna mesta. Napisal je veliko knjig, ki se ukvarjajo z vplivi urbanega oblikovanja na počutje in obnašanje ljudi. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo v Ljubljano?

Jan Gehl from Nejc K on Vimeo.

“Velikokrat sem že slišal, da je Ljubljana čudovito mesto.”

Postavili smo mu tudi nekaj vprašanj o urejanju prostora v Ljubljani:

Jan Gehl o Ljubljani from Nejc K on Vimeo.

“…skupna uporaba avtomobilov. Veš kaj to pomeni?”

SKUPNA UPORABA AVTOMOBILOV

Mislim, da je že takoj na začetku treba poudariti, da je to nacionalen program. Njegov uspeh je v veliki meri odvisen od dobre volje države in njenega sodelovanja z mesti. Prav tako pa je veliko držav njeno popularizacijo spodbudila še z dodatnimi prijemi, kot so, takse za vstop v mesto (to naj bi Jankovič uvelel tudi v Ljubljani), ali pa, na primer višje trošarine na bencin in višji ddv za nakup vozila. Na Danskem je na primer nakup novega avtomobila kar trikrat dražje kot v Sloveniji, je pa zato javni transport toliko cenejši.

Na začetku devetdesetih so analitiki nizozemskega ministrstva za promet ugotovili, če ne bodo ničesar naredili, jih bo kaj hitro doletela ista usoda, ki je doletela Mexico in Bangkok. Prenatrpane ceste, prometni infarkt, onesnaževanje in polne ulice parkiranih avtomobilov. Problem naraščanja števila vozil so skušali zajeziti z vlaganjem v javni transport, popularizacijo kolesa in vpeljavo skupne uporabe vozil.

Trenutno je kakih 70.000 ljudi, ki se posložujejo takega sistema souporabe vozil. Razširil se je po več kot 300 mestih po Evropi in Severni Ameriki, namenjen pa je predvsem stanovalcem velikih mest. Ljudem, ki avta tako ali tako ne potrebujejo veliko, saj za po mestu uporabljajo urejen javni prevoz, kolo ali pa hodijo peš. Tak sistem jim dodatno poveča mobilnost, lahko ga uporabijo na primer za na dopust ali izlet. Izognejo pa se vsem stroškom dragega vzdrževanja avtomobila.

Amsterdamski program skupne uporabe avtomobilov Autodelen je na primer narejen tako, da ob vključitvi v sistem plačajo med 300 in 400 evrov depozita. Ta denar se jim povrne, ko zapustijo sistem. Agencija ima avtomobile razmeščene na večjih lokacijah po mestu, avtomobil pa prevzamejo s pomočjo elektronske kartice, ki odpre kovinsko škatlo, ki je nameščena na zapornici pred avtomobilom. V škatli dobijo ključe in manjši GPS sprejemnik, ki beleži njihove premike z avtom. Vsak mesec jim pošljejo račun za mesečno članarino in stroške uporabe, ki temeljijo na porabljenih urah in prevoženih kilometrih. Če na primer avto poterebujejo za daljšo pot z družino, lahko v naprej tudi rezervirajo točno določen tip avtomobila, enoprostorca naprimer. Super, ko veš, da si najbrž ne boš nikoli mogel kupiti določenega avtomobila, ker si ga ne moreš privoščiti.

S svojim delom je Jan Gehl tudi pomembno prispeval k razvoju Koebenhavna, ki danes velja za enega od mest z najbolje oblikovanim javnim prostorom. Mesto, ki je z vlaganjem v površine za pešce, razvitim kolesarskim omrežjem ter odličnim javnim prevozom v veliki meri rešilo vse težave avtomobilskega prometa. Dosežki Koebenhavna so danes vzor mestom po vsem svetu.

Za vedoželjne smo spodaj priložili še del njegovega predavanja, kjer razlaga, kako so se problema avtomobilskega prometa rešili v Kobenhavnu.

Jan Gehl predavanje from Nejc K on Vimeo.

Nejc Koradin