15. julij, 2008 | Brata Žižek

Turistične novice? Obetavno.

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Poletje je čas, ko se na področju tuirizma in popotništva izvede na spletu največ nakupov. V primerjavi z državami v Evropski uniji Slovenija na tem področju, po dostopnih podatkih, kar precej zaostaja. V letu 2007 je potovanja in počitniške namestitve kupovalo 45 % e-nakupovalcev v državah EU 15, v EU 27 43 % e-nakupovalcev, v Sloveniji pa je ta delež znašal 19 %. Po podatkih danskega Centra za regionalne in turistične raziskave, se je obseg spletne prodaje na področju popotovanj med letom 2006 in 2007, povečal za 24 % in na evropskem trgu dosegel 49,4 miljarde EUR prometa.

Za leto 2008 se pričakuje nadaljna rast v višini okoli 18 %, ki naj bi dosegla okoli 58,4 miljarde EUR obsega. Skupaj v celotni turistični panogi, bo konec leta 2008 prodaja preko spleta predstavljala okoli 22,5 % prodaje. Od tega prometa je bilo v letu 2007 kar 65 % nakupov izvedenih neposredno, 35 % pa preko posrednikov. Pogled na razdelitev spletnega turističnega trga poda naslednjo sliko: letalski prevozi (57 %), hoteli in druga prenočišča (17 %), turistični paketi (14,5 %), vlaki (7,5 %), rent a car (in prevoz osebnih vozil s strajekti) (4 %). O konsolidaciji industrije, ki jo vzpodbuja splet priča tudi povezovanje nekaterih vodilnih evropskih tour operaterjev. Od kod takšna rast?

Od poslovalnice, do spletne samopostrežbe

Online rezervacija aranžmajev turističnih agencij omogoča uporabnikom, da preko spleta rezervirajo izbran aranžma, ne da bi obiskali poslovalnico turistične agencije. S spletom je turistična industrija pridobila pomembno silo razvoja trgov, saj je izkušnja izbora počitnic, letalskih vozovnic, prenočitev, dodatnih aktivnosti, postala samopostrežna dejavnost. Samopostrežba pa pomeni tudi zmanjšanje stroškov za uporabnike, razbremeni pa se tudi zaposlene v poslovalnicah. Vodilni spletni turistični portali zato svojim uporabnikom pri postopku rezervacije smiselno ponujajo pomoč, v primeru, da se jim nakupni proces »zakomplicira«. V ta namen imamo večinoma na voljo telefonsko številko za pomoč, pogosta vprašanja itd. Nič ne de, da se tudi pri pridobivanjiu turističničnih informacij preko telefona, slej, kot prej, sosočimo z nočno moro tipa: »Če želite obiskati otoke, pritisnite 1; Če vas zanimajo počitnice v gorah, pritisnite 2; če potujete sami, pritisnite 3;…« Živci potrošnikov so očitno kar dobri… Raziskave namreč kažejo, da si potrošniki, kljub preprostim nakupnim online procesom, pred dokončno potrditvijo nakupa, vendarle še vedno želijo osebnega stika, pa čeprav le preko telefona ali elektronske pošte.

Primerjava med slovenskimi in tujimi turističnimi agencijami v sklopu Online rezervacij: Tuja spletna mesta ponujajo v več primerih, kot pri nas, ponujajo možnost online rezervacije in izračuna cene aranžmaja, rezervacije preko telefona ter preko elektronske pošte, pa tudi pomoč, če jo kdo potrebuje. Uporabniki namreč velikokrat zapadejo, tudi zaradi slabše uporabniške izkušnje, posameznega spletnega obrazca, v težave. Takrat mu mora spletno mesto priskočiti na pomoč. Uporabnika ne smemo nikoli pustiti samega, saj ga na ta način na spletu izgubimo, dostikrat za vedno.

Splet druge generacije daje več moči potrošnikom

Tako kot v večini branž, na katere ima poslovanje preko spleta velik vpliv, tudi na področju turizma ugotavljamo, da se tudi za slovenske turistične agencije v pripuščanju in približevanju uporabnikov v svoj poslovni model, skrivajo velike rezerve in priložnosti. Kam vodi tovrstno komuniciranje lahko vidimo iz primerov spletnih turističnih storitev, kakršne so in www.expedia.com. Pomembno je razumeti, da agencija, ki da svojim uporabnikom možnost, da ocenjujejo zadovoljstvo, komentirajo svoje izkušnje, predlagajo izboljšave, dodajajo fotografije, video ipd., močno pridobi na ugledu in zaupanju uporabnikov.

Zdi se, kot da je teh storitev manj, kot bi jih lahko bilo, deloma tudi zaradi strahu pred kritikami. A svetovna evidenca razvoja turističnega spleta kaže, da se je snežna kepa interneta druge generacije že močno zakotalila po strminah in postaja vse večja. Danes so vse naprednejše turistične destinacije, potovalne agencije, avanturistična društva in drugi akterji na turističnem trgu že prisotni v omrežjih kot so Facebook, YouTube, Myspace.

Enostavnost je koristnost

Naše dojemanje prijaznosti turistične industrije se je gledano v celoti močno okrepilo predvsem zaradi enostavnih nakupnih procesov in koristnih storitev, ki jih omogočajo nekateri agregatni turistični portali, kot so npr.: www.tripadvisor.com, www.statravel.com, www.travelistic.com, www.greeka.com, www.yellowstone.net, www.virtualtourist.com in drugi. Veliko so na tem področju z vidika razvoja storili tudi ponudniki nizkocenovnih letalskih vozovnic, lastminute centri in podobni igralci v mreži turistične branže.

Mogoče se ključni faktor uspeha katerekoli e trgovine skriva v stavku Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazon.com, ki pravi: »Obstajata dve vrsti podjetij, tista, ki delujejo, da bi kupcem zaračunala več in tista, ki se trudijo zaračunati manj. Mi smo v tisti drugi skupini.« Le s to razliko, da se na spletu proda vse več, t.i. lukzuznih in doživljajskih turističnih aranžmajev. Tja pa bojda z vso hitrostjo drvi tudi slovenski turizem.

Primož Žižek in Uroš Žižek

Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
7 x komentirano
  • Aleš je rekel/-la:

    A ni zanimivo, da če se pustiš kritizirati na svoji spletni strani, s tem pridobiš zaupanje strank? In ne vem zakaj tega ljudje ne razumejo :-), saj je logično.

    Pozdrav!

    Aleš

  • Metro je rekel/-la:

    Fejst je, ko med rezervacijo hostlov po drugih državah zlahka izločiš tiste z bednimi komentarji. Pa to sploh ni povezano samo s turizmom. Tudi na Amazonu je podobno, da o kakšni politični sletni strani sploh ne govorimo…::)

  • Turistični je rekel/-la:

    Še dobro, da je slovenia.info in kakšen burger.si, sicer smo pri nas za tujce precej konzervativna spletna destinacija.

  • ivč je rekel/-la:

    jah pač se slovenčki kr nečesa bojimo… česa že? sebe!

  • sand je rekel/-la:

    Itak, kdo pa sploh še išče parking v tej norišnici in hodi v turistične agancije po informacije..

  • itak je rekel/-la:

    Sej to itak vemo, da uporabniki in kupci, ne pridejo vedno na prvo mesto… vsaj v sloveniji ne…

  • Vivi je rekel/-la:

    Poglej si http://www.hotel.si, kjer lahk rezerviraš slovenske hotele…