Vest

morda se mnogi radi spominjate svojih zabavnih trenutkov, še posebej tistih bolj nenavadnih. sam z glave nikakor ne morem zbiti neke rojstno-dnevne zabave, ko sem skoraj cel vikend preživel pri dobrem prijatelju mateju, matki. glede na to, da je dopolnil trideset let, hkrati pa je bilo srečanje tudi selitvene narave, saj se je pred kratkim namestil v novem stanovanju, je bilo zelo živahno. in to smo v družbi še kako cenili, zadovoljstvo merili z decibeli, še posebej pa z odstotkom zaužitega alkohola. tokrat ni bilo nič drugače. lahko bi celo trdil, da je padel kakšen osebni rekord.

višek prelivanja pekočih visoko kaloričnih tekočin in oddajanja visokofrekvenčnih živalskih zvokov je bilo posebno presenečenje, ki smo ga pripravili gostitelju. za izvedbo tega projekta je bil zadolžen čučo, ki pozna ljudi, ki poznajo ljudi, ki imajo kontakte. kurac lopovski nezaposleni nikoli ni imel rednega denarja, zato pa je znal poskrbeti za raznorazne kontakte in poznanstva ter dopolnjeval področja, na katerih smo bili ostali člani druščine bolj skromni ali pa tipično slovensko zadrti.
ker sem bil eden tistih, ki mu nikoli niso zaupali, sem zahteval poročilo:
»čučo, si zrihtal?«
»pa jesam.«
»a je dobra?«
»jest, najbolja! crna…«
»da ne boš slučajno spet kaj zajebal!«
»ćuti duće, sm govoro s majkelom, sve dogovoreno!«
ni me pomiril on, ampak alkohol.

zabava je potekala nemoteno. veliko se je pilo in tudi nekaj jedlo. bilo je precej glasno.
ko se mi je še dalo, sem naštel najmanj deset tipov in kakšnih osem žensk.
bližala se je polnoč in ljudi je bilo vedno več. skupaj nas je moralo biti blizu petdeset.
kako smo se zgnetli na dobrih stotih kvadratih stanovanjske namembnosti, še danes ne morem razumeti.
morda pa se mi je množica zaradi okoliščin zdela večja.
malo se mi je že vrtelo, ko je v stanovanje vstopila policistka.
blondinka, ne črnolaska.
»pizda, čučo…« sem zamrmral.
glasba je prenehala in vsi smo začeli peti:
»happy birthday to you, happy birthday to you…«
pička pa je kar stala in nas gledala.
»svuci ili vrati pare!« se je slišalo iz ozadja.
resda sem bil nadelan, a ženska, ki je stala pri vratih, se mi je zdela preveč resna za striperko. bila bi tudi slab material za eksotično plesalko.
»ni štapom je ne bi…« sem si rekel.
»pizda ti materina, čučo, kako grdo pičko si zrihtal!« se je slišalo iz ozadja.
»kdo je lastnik ali najemnik?« je zarezala v skorajšnjo tišino.

uvidel sem, da gre za pravo policistko.
»samo malo. tam zadaj je…«
kmalu so tudi ostali ugotovili, da gre za pravo policistko.
zabava je zamrznila.
čeprav se je matej dogovoril s sosedi, da ne bodo klicali policije, in da nas bodo prej opozorili, če bomo preglasni, se je očitno našla ena pička od soseda, ki se je usrala in nas zatožila. jutri bomo poklicali kolega na postaji, ki bo pogledal v zvezek prijav in povedal kdo je bil. če bo matej hotel, bomo dobili denar za kazen nazaj. in to od tistega kurca, ki je podal prijavo.
hrup je ponehal.
»matej!« je zaklicala še njegova ženska in mi sledila.
kurac se je prestrašeno skrival na wcju in želel v umivalniku ravno splakniti preostalo koko, da bi se podgane zadele namesto nas.
»kje si matka, kurac neobrezani!«
»tstr… morm se znebit koke…«
»ne!« sem mu preprečil: »pusti to, pa kva misliš, da si v filmu?«
»ne, sam kva, če nas preiščejo?«
»ne bodi glup, nimajo naloga, pejt z mano, nehi, na vratih je pulcajka pa še blondinka je, duplo glupa!«
očitno sem ga pomiril, ker se je nasmehnil, čeprav je bil še vedno nervozen.
odvlekel sem ga do policistke.
za trenutek resnice.
nekaj v zvezi s tem, da bo naložila 15 čukov kazni…
da naj bomo manj glasni, da naj se bolj kulturno obnašamo…
da naj ne vznemirjamo sosedov, ki bi radi spali…
če ne, dobimo še sodnika za prekrške…
na koncu je s policistom, ki jo je čakal v predsobi, odšla.

zabava se je nadaljevala, glasnost ni več presegla 75% prejšnjega avdio ambienta.
minilo je približno pol ure, ko se je na vratih spet prikazal policist.
bil je to nek paličasti kurcofaf, ki je bil po vrhu vsega pod kapo še poln naželeranih pramenov.
takoj mi je bilo vse jasno.
»čučo, pederu, dodji vamo!« sem zavpil vidno razočaran, policist pa je začel plesati…

gregor rozman