Postati slovenski novinar
Če ste si slučajno zaželeli delati v kakšnem slovenskem mediju oziroma sanjate o poklicu novinarja, naj vam niti na kraj pameti ne pride, da bi šli študirat na Fakulteto za družbene vede. Tam je bila namreč pred davnimi časi oblikovana katedra novinarstva, ki pa danes sprejema za slovenski medijski trg vse preveč študentov. Najbrž si prizadeva s številom študentov zvišati lastno veličino in ugled, a ne ravno uspešno. Toda v našem primeru to niti ni tako pomembno.
Življenjska resnica je, da slovenski uredniki raje vidijo, da k njim pridejo delat ljudje z nekim specifičnim znanjem in ob tem bolj ali manj funkcionalno pismeni. Ne pa ljudje, ki so nekaj let študirali nekaj, česar se pravzaprav ne da naštudirati, na koncu pa še na štiridesetih straneh diplomirali iz kake obskurne teme, kot je, recimo, »kako narediti intervju«.
Torej, pojdite raje študirat nekaj konkretnega, menda celo naravoslovnega. Kajti ko boste začeli delati kot novinar, boste ugotovili, da uredniki vaše prispevke objavljajo s takim obrazom, kot da bi vam delali uslugo. Uredniki, sploh pa lastniki medijev tako ali tako menijo, da je vaše delo za njihov medij čast, ki pa si jo še morate zaslužiti.
Tovrstno delo vam bo prinašalo tako malo denarja, da boste prvih nekaj let v novinarstvu obvezno potrebovali dodaten zaslužek. Pravzaprav osnovni zaslužek plus denar od novinarstva, ki ga boste zapravili za vse tiste kave, ki jih boste morali obvezno spiti, če boste delali v več službah …
Ko se boste ozirali po svojih novinarskih idolih, se boste spraševali, kako za vraga na začetku kariere niso umrli od lakote? A po vsej verjetnosti so bili zaposleni v starih socialističnih časih, ko še ni bilo študentskih servisov, avtorske agencije, statusa svobodnega novinarja in drugih bedarij, zaradi katerih lastniki medijev bogatijo, novinarji pa životarijo. Torej, ni bilo mehanizmov, zaradi katerih mediju ni treba zaposliti novinarja.
Razlika med zaposlenim in nezaposlenim novinarjem je približno taka kot med medvedom v živalskem vrtu in kosmatincem, prepuščenim na milost in nemilost divjine.
Zaposleni, torej »zoomedvedi«, dobivajo hrano za rešetkami ob uradnih urah, ni jim treba veliko dirjati naokrog zaradi preživetja. Na urednike in bralce, gledalce in poslušalce gledajo kot na publiko, ki gleda skozi rešetke v živalskem vrtu. Tam so in tam bodo, zakaj bi se morali pretegniti in nekaj narediti?
Medved v divjini, ko ni dobre letine oziroma ko je lačen, gre v naselja k ljudem. Nezaposleni novinar pa se prej ali slej vpraša, čemu ves njegov trud? Tisti, pametni se menda umaknejo v odnose z javnostmi, prav pride tudi kakšen praktičen poklic ali teta, ki lahko priskrbi udoben stolček v kaki brezvezni pisarni. Tisti, ki pa jim novinarstvo ni poklic, ampak diagnoza, vztrajajo. Ko so že čisto obupani, jih menda prav zares zaposlijo. Končno pridejo do takega socialnega varstva, kot ga ima povprečna slovenska čistilka: torej redna plača, socialno varstvo, delovna doba in ne nazadnje pravica do plačane bolniške.
Lahko ste srečni, končno ste pravi slovenski novinarji! Samo, kaj ko se boste kmalu zavedli, da ste v živalskem vrtu, v katerem boste le s težavo zamenjali kletko. Dva resna časopisa, dva tednika in nekaj televizijskih kanalov … plus kadrovske spremembe, ki jih prinesejo volitve … Toda to ni več tema tega prispevka oziroma težava slovenskih medijev, to je težava majhnosti Slovenije sploh.
Agata P.
Res je. Pa glede na uro, ob kateri naj bi bil prispevek napisan bi opozoril na to, da smo v nedeljo zjutraj ta dan povečali za eno uro.
Morda nekoliko (pre)pesimističen zapis, a vreden razmisleka. Za vsa področja družbenega življenja sicer ni specifičnih študijskih smeri, za mnoga pa bi se morda dala pridobljena posebna strokovna znanja nadgraditi z dodatnim izobraževanjem o posebnostih novinarske stroke.
Je pa še nekaj resnejšega v deželi: šentflorjanska mentaliteta novodobnih tajkunov-lastnikov medijev in povampirjeni politični razred resno ogrožata verodostojnost naših medijev in grozita strokovnosti novinarskega dela.
Zato bi bilo še kako pomembno ustvariti zakonske možnosti vsaj za dosledni nevtralni status javne TV, ki jo plačujemo vsi odjemalci električne energije. Žal, čeprav g.Pahor razmišlja drugače, pa bo treba iz nje izločiti vse tiste, ki brez navodil gospodarja ne znajo razmišljati
( Možina, Gerič, Vasle, Guzej…). Za te gospode je mesto v brezplačnikih.
guzej ne sme biti guzej, ker ni slovensko
zato je po novem ritnik
Umm … zaradi česa že so novinarji v tem položaju nekaj posebnega?
Aja, zaradi perspektive. :D
Ja, morda sistem izobraževanja novinarjev res ni ravno najboljši, marsikje je študij novinarstva paralelna veščina ob neki drugi stroki. Tako kot recimo pedagoški izpit, če hočeš it učit stvar, ki si jo doštudiral, pač lahko narediš novinarsko specializacijo kot npr. ekonomist in poročaš o gospodarstvu.
Glede na lastne izkušnje - novinar s FDVja po 15 let novinarskih/uredniških izkušenj je pa stvar taka - maš dve skrajnosti: dobre pozanvalace tem, ki se pač enostavno ne znajo izražat novinarsko (kar nenazadnje FDV kar dobro nauči) ter univerzalne FDV-jevske novinarje ki problem zase, ker mislijo da se lahko lotijo vsega, zanima jih pa pravzaprav nič. Oboji so precej slabo uporabni. Seveda pa ne smemo pozabit da je novinarstvo za marsikoga tud vzvod do prepoznavnosti in plasiranja svoje narcisoidnosti na TV ekran … če že niso uspeli v kateri od stvari o katerih se poroča … šport, glasba ipd.
>statusa svobodnega novinarja in drugih bedarij
Vsi novinarji bi morali biti svobodni oziroma samostojni. Redna služba je potuha za nesposobne, pa še nam svobodnim suličarjem, ki smo odvisni izključno od lastne kakovosti & pridnosti, kruh odžirajo.
O.
Tudi sam se že dalj časa sprašujem, kaj bodoče novinarje na FDV-ju učijo. Prepričan sem bil, da študij prava v Sloveniji posreduje najmanj znanja ter je na najnižji strokovni ravni. Očitno imamo v FDV-ju in novinarjih hudo konkurenco. Tako novinarstvo, kot tudi pravo igrata v družbi pomembno vlogo, namreč (lahko) omejujeta oblast. Skupno jima je tudi to, da izhajajta iz razsvetljenskih, liberalnih vrednot kot sta resnicoljubje in pravičnost. To, kar se na tem mestu vprašujem je, ali je porazno stanje na področju novinarstva (medijev) in prava zgolj posledica 50-letne sistemske negacije humanističnih vrednot, kjer se je propagando predstavljalo kot novinarstvo, izvrševanje političnih ukazov pa kot pravo, ali pa nekdo tudi danes zavestno pomaga, da pravo in novinarstvo kot sredstvi omejevanja oblasti ne delujeta.
@Okapi 27. oktober, 2008 ob 14:50
>… Redna služba je potuha za nesposobne, pa še nam svobodnim suličarjem….
Ehem Okapi, ehem, seveda je to res… vendar… vendar… Ti nemara vendarle lahko rečeš: “V uh me piš!” in dobiš snemalnik nizkih zvočnih frekvenc ter se lotiš resnega preučevanja komuniciranja slonov. MImogrede: zadnje čase so moderne take bolj leteče species, to verjetno še ni obdelano (Priznam, samo šalim se. :)).
Mislim , da je danes v Sloveniji biti profesionalen, resnicoljuben in pravičen novinar “mission impossibile”.
Predvsem je kriv sistem, sistem je glavni krivec, da nimamo možnosti v naših glavnih medijih prebrati članke tako novinarjev, ki so naklonjeni levi kot desni struji , oziroma BOLJE novinarjev ki niso ne “naši” in ne “vaši” , temveč le “svoji”, to je samostojni, neodvisni strokovnjaki ..itd.. itd..
Rom Plemeniti…………se popolnoma strinjam!!!
Na vesti si ti vmesni člen, če ena stran prekorači vse meje dostojnosti in dobrega okusa, prijazno, z naravnim občutkom za diplomacijo, interveniraš……….upam, da ne boš predolgo odsoten - pa se čisto nič ne hecam!
Veš, če bi imela moja beseda težo, bi tebe predlagal za zunanjega ministra - marsikaj, kar izgleda nerešljivo bi ti uredil . sem prepričan in se čisto nič ne hecam!
Nespoštovana Agata P. !
Ne vem na podlagi česa je tole skropocalo nastalo. Trditve, ki jih navajaš so popolnoma neresnične. Lahko jih izpostavim samo nekaj:
1. ni fakulteta tista, ki določa število študentov, temveč je to država
2. Kar se urednikov, ki si ne želijo diplomiranih novinarjev tiče, to ne bo držalo (lani je bila izvedena raziskava ki nasprotuje tvoji trditvi)
3. kar se tiče diplome “kako narediti intervju”: morda bi bilo tebe dobro naučiti kako napisati kolumno :)
4. Katere lastnike medijev misliš?
In še bi lako naštevala. Skratka priporočam, da se v prihodnje ne lotevaš takih zadev, ki ti ne gredo najbolj od rok. Predvsem pa ne piši trditev, ki jih ne preverjaš saj se lahko na ta način le osmešiš pred tistimi, ki zadevo malce bolje poznajo!
Lep dan želim!
#define RANT 1
S PoKo na 28. oktober, 2008 ob 16:40 bom besede prekrižal.
Nisem psiholog, toda tako pisanje vzbudi sum, da se oglaša še ena komunikološko ponesnažena, užaljena prizadetost. Pa poglejmo:
PK> 1. Ni fakulteta tista, ki določa število študentov, temveč je to država.
A če bi država dovolila 20000 vpisnih mest, bi seveda šola to sprejela, a ne? Vse za službo, vse za družbo? To, da bi se to zgodilo na fakulteti za družbene vede, kjer bi pravzaprav morali vedeti, da je tega kadra že preveč, se bodo obnašali po trebušnih impulzih? Ali pa bi pometli pred svojim pragom?
PK> 2. Kar se urednikov, ki si ne želijo diplomiranih novinarjev tiče, to ne bo držalo
PK> (lani je bila izvedena raziskava ki nasprotuje tvoji trditvi)
Anketa je neumnost. Treba je narediti analizo medijev in presoditi vlogo funkcionalne izobrazbe sodelujočih pri medijih. Kdo so nosilci, kje je kreativnost, prodornost, kaj je nišni strokovnjaki? A je Vlado Miheljka novinar?! … s svojo kolumno v Dnevniku?
Mnogi uredniki bi si želeli podložne kimavce s fleksibilno kreativnostjo in nastavljivo agresivnostjo. Profil novinarjev je ravno dovolj gnetljiv, da si ga “želijo”.
PK> 3. Kar se tiče diplome “kako narediti intervju”: morda bi bilo tebe dobro
PK> naučiti kako napisati kolumno :)
Eno je diploma iz “kako narediti intervju”, drugo je intervju. Ni vsak David Frost, Tim Sebastian. Pa tudi tapravih jajc ne rabiš, če si Oriana Fallaci. Pa ne rečem, da ne rabiš izobrazbe, čeprav je bila tale zadnja nesposobnica (po Jančičevih kriterijih bi verjetno bila z neprimerno izobrazbo) falirana študentka medicine. Ona dva tiča spredaj pa tudi nekaj enajstega.
PK> Predvsem pa ne piši trditev, ki jih ne preverjaš, saj se lahko na ta način le
PK> osmešiš pred tistimi, ki zadevo malce bolje poznajo!
To velja za vsak tekst, ki je daljši od 20 vrstic in ki ni ravno formalni dokaz kakega matematičnega izreka. Vse ostalo so kompromisi, s katerimi je treba živeti.
Opravičujem se Agati (katere teksti mi niso pretirano všeč, preletim jih pa le), da jo tako nespretno branim, ampak to žabje napihovanje novinarsko strokovnjaške komentatorke PoKe je nekaj, kar je treba v prečrtati, množiti z nič in odšteti. :)
Na kratko: šola novinarstva je le ena od bizarnih poti do mesečnega avtomatskega inkrementiranja bančnega računa.
#define RANT 0
zbik, 28. oktober, 2008 ob 18:57
Vsaka ti čast!
PoKa, 28. oktober, 2008 ob 16:40
Koliko pa je rednih predavateljev na FDV-ju, ki so bili novinarji? Ki so resno delali v novinarstvu ne pa pisal knjigo s primeri iz prakse lastnega moža? Ti že veš, PoKa…
Hvala za vaše komentarje.
Očitno vam moje opazke niso prišle do srca in ste jih napačno razumeli (kot užaljenost). Strinjam se, da lahko ima vsak mnenje, za katerega ne velja nujno, da se ujema z ostalimi. Logično! Vendar menim, da mnenja ne bi smela biti žaljiva in bi morala temeljiti na resničnih, preverjenih dejstvih, ki pa so tu sporna. To je vse, dragi moji, pa brez zamere ;)
# PoKa pravi:
29. oktober, 2008 ob 23:55
Hvala za vaše komentarje.
Očitno vam moje opazke niso prišle do srca in ste jih napačno razumeli (kot užaljenost). Strinjam se, da lahko ima vsak mnenje, za katerega ne velja nujno, da se ujema z ostalimi. Logično! Vendar menim, da mnenja ne bi smela biti žaljiva in bi morala temeljiti na resničnih, preverjenih dejstvih, ki pa so tu sporna. To je vse, dragi moji, pa brez zamere ;)
—–
Verjetno je prišlo do tiskarske napake, ko si napisala “moje opazke”. Saj je v redu, “moje” pa “Vobičeve” se sliši podobno :)
morda, pa je vse res……….sicer pa vsak ima svobodno voljo izbire.