4. november, 2008 | Nikola Maljković

Smo se dotaknili dna?

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Mnogi vlagatelji/trejderji so z veseljem dočakali konec oktobra, saj smo v zadnjem mesecu dni bili priča izjemni volatilnosti na delniških ostalih finančnih trgih. Ameriški delniški indeks S&P 500, ki je sestavljen iz 500 največjih ameriških podjetij po tržni kapitalizaciji, je v mesecu oktobru izgubil kar 17% vrednosti, kar je največ od leta 1987. Številne denarne pomoči svetovnih vlad, globalna znižanja ključnih obrestnih mer ter stabilizacija razmer na kreditnem trgu so vnesli nekaj pozitivnega vzdušja, tako da je SP500 indeks v prejšnjem tednu dosegel največjo tedensko rast (+10%) v zadnjih 34 letih.

Glede na to, da moja osrednja trgovalna strategija temelji na tem, da poskušam izkoristiti tečajna nihajanja v roku nekaj dni oziroma tednov (”swing” trgovanje), sem zaradi precejšnje volatilnosti in številnih obratov popolnoma spremenil strategijo, tako da sem v zadnjih nekaj mesecih 90% poslov opravil znotraj trgovalnega dne (odprtje in zaprtje pozicije), saj so bili “nočni” premiki, ko so delniški trgi v ZDA in v Evropi zaprti, precejšnji. Temu primerno nisem hotel sprejeti tega tveganja.

Glede na ostale mesece je bil oktober še posebej zahteven, saj so bili premiki tudi znotraj dneva ekstremni (v nekaj minutah so se indeksi premaknili tudi za več %), tako da sem nekajkrat bil precej presenečen in brez besed, saj takšnih premikov še zdaleč nisem doživel. Tolažbo mi je dajalo dejstvo, da so tudi ostali trejderji (predvsem ameriški, ki jih spremljam preko spleta) imeli kar precej težav s trgovanjem v takšnem okolju. Zato sem se odločil precej zmanjšati velikost trgovalnih pozicij oziroma odstotek portelja, ki sem ga tvegal na vsako pozicijo. Hkrati pa sem zmanjšal tudi število pozicij, tako da sem večino oktobrskega dogajanja spremljal ob strani, brez pozicij, saj nisem videl potrebe siliti in iskati trgovalne priložnosti v enem izmed najzahtevnejših obdobij v zadnjih nekaj desetletij.

Ker sem zagovornik, da pri kratkoročnem trgovanju daje grafična analiza dobre rezultate, večina mojih odločitev temelji na grafični analizi tečajev (seveda to ni moj edini vir odločanja). Če pogledamo na dnevni grafikon ameriškega delniškega indeksa SP500 lahko opazimo, da so vlagatelji uspešno testirali dno ustvarjeno 10.10., nakar je v torek ob objavi zgodovinsko nizkega podatka o zaupanju ameriških potrošnikov prišlo do izjemnega obrata (šlo je za enega izmed največjih dnevnih porastov v zgodovini), naraščajoči moment pa se je zadržal vse do konca tedna, kar je kratkoročno pozitiven znak. Na grafikonu opazim zelo pomembno odporno območje okoli 985, preboj katerega bom uporabil za potrditev, da so kupci vsaj kratkoročno v prevladi.

Ker v trenutnem okolju, ko ni izrazitega trenda, zelo nerad lovim tečaje, bi zame predstavljal idealen scenarij, če bi se tečaji v prihodnjih dneh malce spustili ob relativno nizkem prometu, na primer na indeku S&P 500 v območje okoli 930), kar bi izkoristil za vzpostavitev manjše nakupne pozicije, ki bi jo ob preboju odpornega območja povečal.

sp500.bmp

Ne glede na to, da moje odločitve temeljijo na podlagi grafične analize, še vedno imam svoj pogled na dogajanje na finančnih trgih, grafično analizo pa uporabim za potrditev svojega pogleda. Menim, da bi do konca leta lahko prišlo do nadaljevanja rasti na delniških trgih, razloge pa iščem v tem, da so mnogi vlagatelji ob uspešnem testiranju prejšnjega dna prepričani, da so tečaji dosegli “lokalno” dno in bodo tako začeli agresivneje vlagati (predvsem dolgoročni investitorji, ki menijo, da so tečaji na dolgoročnih ugodnih nivojih), v predpostavki, da je še kar nekaj trejderjev, ki so prodajali na kratko v pričakovanju popolne kapitulacije tečajev (preboj prejšnjega dna), do katere ni prišlo in bodo v primeru rasti zaradi obvladovanja tveganja zapirali obstoječe pozicije (kupovali) ter v predpostavki, da bodo v primeru rasti skladi “prisiljeni” kupovati delnice, saj ne bodo smeli zaostajati s primerljivi indeksi.

Srednjeročnega pogleda ne spreminjam - nekje v začetku naslednjega leta pričakujem testiranje oktobrskega dna, saj menim, da trenutne krize ne bomo kmalu rešili. Bodo pa tečaji tisti, ki mi bodo sporočili mnenja ostalih udeležencev, kar bom uporabil za trgovalne odločitve.

Uspešen teden in previdno.

Nikola Maljković


Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
18 x komentirano
  • Oleander je rekel/-la:

    Stari ce takih kot si ti ne bi bilo, ne bi blo krize. Nocem bit nespostljiv, ampak sluzenje na virtualnih vrednostnih skokih “papirjev” je bullshit. Delat bi morali na nemonetarnem socialnem sistemu, ne pa fiktiven denar obracat…

  • lorenzo je rekel/-la:

    Ta kriza ima tudi dobro plat. Zdaj bo vse več ljudi začelo razmišljati, kot pravi Oleander. Mogoče pa se vseeno kaj resno spremeni, čeprav človeška sebičnost nima meja…

  • kozaklamf je rekel/-la:

    ja takile tiči in seveda sistem sam, so svet spremenili v en san LasVegas

  • Racquel Darrian je rekel/-la:

    Nidzo, a ti se ni jasno, da se monetarni sistem sesuva?

    You’ve seen nothing yet so get out while you still can!

    Lp,
    Racquel

  • medek je rekel/-la:

    Pekel propada, zakaj bi se sekirali.

  • Saša je rekel/-la:

    Mam dnar v skladih. Ful drek.

  • Fonzi je rekel/-la:

    Kupit zemljo pa sadit krompir - to je prihodnost !

  • solata je rekel/-la:

    tako je oleander

  • zirosi je rekel/-la:

    Tile mojstri so polni “bullshita”, ali pa preprosto nimajo pojma, kar je itak eno in isto. Načeloma je škoda edino to, da je realno dno že na ničelni točki…

    Ko se bomo enkrat dotaknili dna, nam noben graf več ne bo pomagal.

  • medek je rekel/-la:

    Nazaj k Naravi :)

  • nostradamus je rekel/-la:

    Samo resen razmislek o lastni potrošnji bo stvari postavil na pravo mesto in v pravo ravnotežje.

  • joze je rekel/-la:

    @Oleander

    kapitalski trgi (trg z vrednostnimi papirji) predstavljajo zelo pomemben vir financiranja realnega gospodarstva, podjetij, ki zato lahko udejanijo svoje poslovne ideje in zaposlijo ljudi, tako da s tem na nek način rešujejo tudi socialne probleme. Res pa je, da ob pomanjkanju zakonske regulative vedno prihaja do zlorab sistema, ne samo finačnega.
    Jebat ga, iskanje zakonskih lukenj ni nacionalni šport samo v Sloveniji, ampak “vrlina” globalnega sveta.

  • jurglic je rekel/-la:

    Vsi, ki ste ravnokar obtožili trejderje za nastanek krize, predlagam da še malo razmislite. Tako mnenje je v precejšni meri posledica manipuliranja z informacijami s strani določenih akterjev in posledično pranje možganov nevednih potrošnikov preko masovnih medijev. Vem, da je danes težko ločiti med dejstvi in poskusi manipulacij, ampak naj malo pomagam.

    1.) Špekulatni ali trejderji so kvečjemu grešni kozli, ali manipulativno orodje če želite. Kljub vzvodom so razen v redkih primerih, enostavno premajhni playerji..

    2.) Izvedeni instrumenti (b2c), ki jih uporabljajo trejderji so namenjeni končnim potrošnikom in so dostopni vsem. Povsem nekaj drugega kot izvedeni instrumenti, ki izvirajo iz slabih hipotek in neposredno vpleteni v pogube sodobnih bank. Do teh trejderji nimajo dostopa, temveč so bili ti instrumenti predmet proizvodnje, trženja in prodaje ameriških investicijskih bank.

    3.) Zakaj je do krize prišlo je možnih več odgovorov, odvisnih od interpretacije in interesov posameznika. So pa pri tem neizpodbitno sodelovale zda ter njihovo kreditno gnano gospodarstvo, vrednostni sistem in neučinkovit sistem nadzora.

  • Fadilj Vokrri je rekel/-la:

    Kriza je (bila) planirana. Le poglejte npr. kakšni deregulacijski zakoni so se sprejemali konec prejšnjega in na začetku tega desetletja pod Clintonom in Bushem. .
    Na čelu tega načrtovanega zloma (ki še pride) stojijo natanko isti ljudje, ki zdaj krizo KAO rešujejo. Npr. treasury šef Paulson je bil takrat celo na čelu pogajalske skupine, ki je izsilila enega izmed njih…
    Smo v veliko hujši situaciji kot leta 1929. Naj spomnim: padanje borznih indeksov je trajalo od l.1929 do l.1933. DJI je izgubil cca 90% vrednosti. Na raven pred krizo je splezal šele sredi 50ih. Vmes sta minili dve desetletji in pol ter ena svetovna vojna. V prvih (najhujših) letih je le zaradi lakote umrlo cca 7 milijonov Američanov. A treba je vedeti, da je bilo v tsitih časih cca 80% prebivalcev ZDA tako ali drugače vezanih na zemljo, danes je takih manj kot 1%…

  • Lorenzo je rekel/-la:

    @jurglic in joze
    Saj razmišljam, mogoče pa mi lahko pomagata…
    Na primer; imam “trejderja” ki kupuje poceni in dražje prodaja. Koga financira, kje je dodana vrednost? Njegov zaslužek temelji na izgubi nekoga drugega. Kaj ima podjetje od tega, da se na borzi preprodaja njegovo lastništvo. Druga stvar je dokapitalizacija, financiranje novih projektov itd.. Če ljudje kupujejo delnice podjetja in vrednost raste, podjetje direktno nima nič od tega. Vertno je stimulirano, da čim bolj optimalno posluje, ampak za to bi lahko bili tudi drugi mehanizmi. Dejstvo je da kar lep del “vlagateljev” na borzi gembla. Tudi zgornji članek opisuje metode, kako bi bilo to gemblanje v času nepredvidljivih nihanj bolj uspešno, temu se ne da oporekati. Ne piše kako čim bolj smiselno financirati realno gospodarstno, kot pravi joze, temveč kako ujeti dno in zaslužiti z razliko med nakupno in prodajno ceno. In to je očitno zmotilo večino komentatorjev…
    Kar se mene tiče, vidim problem ravno v taki mentaliteti in mehanizmih ali t.i. “produktih”, ki to omogočajo.

  • biach je rekel/-la:

    Preprodajanje delnic povečuje likvidnost podjetja, povečuje svobodo posameznika, da sam upravlja s finančnimi sredstvi in kadar finančni regulatorji in bonitetne hiše opravljajo svoje delo tako kot je treba tudi s špekulativnim trgovanjem ni prav nič narobe, ker v takih (urejenih) razmerah špekulanti sami prevzemajo tveganje (oziroma jim stopnjo tveganja omejujejo njihovi brokerji preko katerih vstopajo na finančne trge). Drugače je, kadar pride na trgih do moralnega hazarda (in asimetrije informaci), kar se je zgodilo tudi v primeru ameriškega subprima. Pohlep finančnih posrednikov (ki niso poslovali špekulativno, ampak so namerno ali nenamerno podcenjevali tveganje) je privedlo do padca zaupanja in posledično do sranja v katerem se je znašel finančni in bančni sistem. Špekulanti sami so imeli pri tem bore malo opravka. Delež malih vlagateljev oz. malih špekulantov na finančnih trgih je, kljub rasti v zadnjkh letih, precej majhen v primerjavi z obsegom poslovanja velikih igralcev. Drugače je sicer s hedge fundi, ki s špekulativnim trgovanjem precej “mešajo drek”, še vedno pa niso hedge fundi tisti, ki so vzrok za finančno krizo. Zato je kriviti špekulante (sploh majhne) za nastanek krize nesmiselno. Back off!
    B

    P.s.: Avtor kolumne zgolj opisuje svoj sistem razumevanja dogajanja na finačnih trgih in obenem dopušča možnost špekulativnega trgovanja. Kdor vsaj malo pozna tovrstno aktivnost ve, da ni enega samega PRAVEGA pristopa. Vsak trader ima svoj sistem, ki ga stalno dopolnjuje za kar je potrebna tudi izmenjava mnenj z ostalimi traderji. Zato so taki članki vsaj z moje strani dobrodošli.