Nafta poceni, zaloge skladiščijo
Cena sodčka zahodno teksaške lahke nafte je v prejšnjem tednu prvič po januarju 2007 padla pod psihološko mejo $50 dolarjev na sodček. Dno je nato dosegla pri najnižji vrednosti po mesecu maju leta 2006, $48,3 dolarjev za sodček. S tem je tečaj prebil podporno pozitivno trendno linijo iz leta 2001. Tehnična slika pričakovanega gibanja cene nafte je zato še dodatno pridobila na negativni konotaciji.
Gibanje tečaja nafte je še vedno brez dvoma usmerjeno navzdol, investitorji pa se iz dneva v dan sprašujejo, kdaj bomo videli zadnje dno. Dogodki iz prejšnjega tedna temu prav gotovo niso pomagali. Slabi podatki iz trga dela v ZDA so povečali negotovost in zaskrbljenost zaradi močne recesije, težave ameriške avtomobilske industrije so ustvarile negativno razpoloženje in podlago za vnovično padanju cene delnic. Švicarska centralna banka je nenapovedano znižala obrestno mero za celo odstotno točko na 1%, investitorje pa je zaskrbelo, ali to pomeni da je Švica v mnogo večjih težavah kakor so si predstavljali. Vse to je ustvarilo dodatno zaskrbljenost pred še bolj zaostrenimi gospodarskimi razmerami in nižjem povpraševanju po črnem zlatu.
Ta pogled so podkrepili tudi statistični podatki, saj je povpraševanje po nafti v prvih desetih mesecih tega leta padlo za 5,2%, kar predstavlja največji padec po letu 1981. Samo v zadnjih štirih tednih je v ZDA povpraševanje (glede na prejšnje leto) padlo za 7,7%. Ministrstvo za promet (angl. US Department of Transportation) je ob tem objavilo, da so Američani v septembru prevozili 10,7 milijarde oz. 4,4% kilometrov manj kakor leto poprej. Novice o manjšem povpraševanju po nafti in upadu uvoza dizelskega goriva prihajajo tudi iz Japonske in Kitajske.
Ob teh novicah vendarle ne smemo pozabiti na tveganja, ki se pojavljajo na strani ponudbe. Čeprav je IEA (angl. International Energy Agency) v pričetku tega meseca ponovno popravila oceno svetovne porabe za leto
2009 navzdol, se še vedno pričakuje večja skupna svetovna poraba kot letos. Prav tako je na ponudbeni strani mogoče opaziti upadanje razpoložljivih količin nafte; članice OPEC-a so konec oktobra znižale proizvodnjo za 1,5 milijona sodčkov na dan. Verjetno je, da se bodo k istemu ukrepu zatekle tudi 29. novembra na srečanju v Kairu. Tokratno znižanje bi lahko znašalo še dodatnih milijon sodčkov na dan. Zanimiv je tudi podatek, da je od pričetka tega meseca izvoz nafte iz Rusije upadel že za četrtino (glede na isto obdobje lani). V Rusiji znaša davek na izvoz nafte kar $39 dolarjev na sodček in težko si je predstavljati povečanje izvoza ob ceni $50 dolarjev ali manj.
Cena ladijskega prevoza so v tem letu padle v povprečju že za 80% in so trenutno na najnižjih vrednostih v zadnjih petih letih. Organizatorji ladijskih prevozov zato poročajo, da nekatere večje naftne družbe že najemajo super tankerje zgolj zaradi skladiščenja presežne proizvodnje, medtem ko čakajo na višje cene. Analitiki prav tako vse bolj opozarjajo na dolgoročno fundamentalno podporo pri $50/55 dolarjih na sodček. Številne članice OPEC-a so močno odvisne od naftnih prihodkov. Venezuela je v predlogu proračuna za leto 2009 predpostavljala ceno nafte pri $60 dolarjih na sodček, s podobnimi težavami bi se naj soočal tudi Iran in nekatere druge države. Izmed vseh članic OPEC-a bi naj le Savdska Arabija brez večjih problemov prenesla nizke cene nafte na dolgi rok.
Na kratek rok je cena nafte v največji meri odvisna od razpleta dogajanja na finančnih trgih in od vrednosti dolarja. Rast delnic ob koncu prejšnjega tedna in današnje pozitivno vzdušje, ki je zasenčilo slabe ekonomske objave, je uspelo dvigniti tečaj nazaj nad $50 dolarjev na sodček. Od letošnjega vrha v juliju je cena nafte izgubila več kakor 60%, od septembra pa ni bilo opaznejšega popravka. Prvi signal za opaznejši pozitivni premik in to, da bi investitorji ponovno postali pozorni na omenjene fundamentalne dejavnike, bi bila nekoliko bolj vztrajna rast delniških indeksov. Že sedaj se zdi, da je korelacija med gibanjem delniških indeksov in ceno nafte nekoliko močnejša na pozitivni strani gibanja tečajev.
Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.
Za kakšno bolj resno analizo gibanj cen, bi bila potrebna revalorizacija. Samo tako je možno videti dejanske trende.
Kar se ladijskih prevozov in kolapsa Baltiške borze tiče; očitno tudi najbolj varni vrednostni papirji niso več dovolj varni.
Sklep: centralne banke naj ponujajo emisije denarja realni ekonomiji direktno in ne prek posrednikov aka “finančnih” institucij.
Aja, tako mimogrede venezuelski BDP je na nafto vezan le okoli 30% in kaže dolgoročni trend upadanja. Chavez ni zgradil “bolivarske” revolucije na nafti, čeprav so mu tržna gibanja precej pomagala.