6. december, 2008 | Borut Levart

Kaos in Woody

Matematična meditacija ob obisku Woodyja Allena v Londonu.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Film Annie Hall (v kinu leta 1977, v četrtek, 11. decembra pa na TV SLO 2 ob 23.15), Annie Hall prelamlja filmarsko pot Woodyja Allena k bolj “razgledanim”, bolj premišljenim filmom. Zadnji udarec (Match Point, 2005) je drugačen mejnik in začenja vrsto njegovih štirih “evropskih” filmov: še Scoop, Cassandra’s Dream (pri nas oba spregledana, ni ju bilo v kinu, ni ju v knjižnicah …) in Vicky Cristina Barcelona (vsi med leti 2006–8). Vsi so posneti z “evropskim” denarjem in v Evropi, prvi trije v Londonu, letošnji v Barceloni. Z Jonasom jih nameravava premeriti v Kinotožju, sam pa se tu osredotočam na Zadnji udarec in na nekaj matematičnih misli, ki jih film vzbuja.

Začne se z upočasnjenim posnetkom teniške mreže in žogice, ki se po nekaj preletih zabije v vrh mreže in vprašanje ostane, na katero stran igrišča bo žogica padla. Uvod nastavi skromno, a učinkovito obliko filma in predstavi glavno idejo, idejo sreče, dejstvo, da je mnogo stvari odvisnih od sreče, da je torej marsikaj tudi rezultat sreče. Ter opozori na neprijetno izbiro, imeti srečo ali imeti znanje, biti torej vesel ali imeti prav.

Potem spoznamo glavnega junaka (igra ga Jonathan Rhys Meyers), siromašnega inštruktorja tenisa, spremljamo njegovo vmešavanje v družbeno smetano in spoznamo njegove pomanjkljivosti ter usodno napako, nakar film ponovi vprašanje iz starejše mračno-očarljive drame Woodyja Allena (Crimes and Misdemeanors, 1989): kako umoriti in jo odnesti brez kazni?

Tragično, skrajno resno zgodbo sproščajo napeti črnokomični trenutki, kakršno je junakovo rokovanje s šibrovko in kakršen je en končnih prizorov, v katerem junak pomeče nakit v Temzo. Ta prizor (v bistvu) ponovi uvodnega, spet se nekaj drobnega in okroglega (in lahkó vodljivega) zaleti v rob prepreke. Tokrat vidimo še padec predmeta, prstan ostane na suhem, s čimer je nakazan preobrat junakove sreče. (Kar Woody Allen potem znova obrne na glavo …)

Slika: tirnici dveh odbojev, vpad pod 45°. Risanka: sprehod prek tirnic (prednjega vpada).

Prstan bi kaj lahko šel prek ograje v reko. Če bi fant le vrgel miceno močneje, pod piceno drugačnim kotom, če bi vmes potegnil kakšen vzgonski veter … Napeljujem na kaos, na matematično teorijo kaosa, ki jo predstavlja ideja občutljive odvisnosti od začetnih pogojev. Kar pomeni: da lahko drobne spremembe na začetku botrujejo velikim razlikam na koncu. (Ali že vmes; no, kako se določi konec?)

Ampak, veste, primer zgoraj je ali pa raje ni dober, ker ni šolski. (Fant bi lahko kaj popil in bi prstan odvrgel manj trezno, lahko bi rosilo in bi bil upor zraka večji, vplivalo bi lahko skratka marsikaj.) Šolski primer naj bo nazoren, naj bo oskubljen vsega razen bistva, da kar najbolje prikaže predmet pogovora.

Že s prejšnjim odstavkom visi na desni stolpec slik. Na prvi je tudi puščica, ki označuje začetni položaj fotona … namesto fotona si lahko predstavljamo kroglico pri fliperju in namesto mreže diskov okrogle odbijače (ki ne vrnejo udarca) … Foton v ravnini začne ob času t = 0 in v točki (x, y) = (0.5, 0.1) potovati s hitrostjo v = 1 na desno. V celoštevilskih mestih mreže so okrogla zrcala z radijem 1/3. Kje je foton po daljšem času?

Tretja slika kaže sistem po dovolj dolgem času, da se tirnica razširi (!?), kar se zgodi zato, ker je skupaj z izhodiščnim fotonom odšlo na desno (v resnici) še 25 fotonov, na začetku razporejenih v neposredni okolici tako, da smo izhodišču (0.5, 0.1) in vektorju hitrosti (1, 0) sistematično prišteli petkotne točke s krožnice polmera 10-6 … Morda težje prebrati, ampak preprosto: smo za druge fotone najprej pomaknili izhodišče na (0.5 + 10-6, 0.1), nato izhodišče pomaknili prav tja in hitrosti prišteli (10-6, 0), izhodišče znova pomaknili na isto mesto in hitrosti prišteli približno 10-6 krat (0.31, 0.95) … (pač pri vsakem od petih položajev posebej petkrat spremenili hitrost). Spodnja slika kaže razvoj po še daljšem času.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
3 x komentirano
  • unexpected je rekel/-la:

    …pri le majhni majceni spremembi je lahko rezultat popolnoma drugačen od prvotnega (skoraj nemogoče preveriti, ker pogojev ni možno ponoviti) - če že gremo v podrobnosti…

    ampak rezultat je rezultat in da “blatenje” kakorkoli vpliva - hmmm. morda… morda bi pa woody allen vedel odgovor..?

    …pa kdo je že citiral woodyja septembra ali konec avgusta :) :) :)

  • Tolsti Grof je rekel/-la:

    Ampak Robert je pred časom vendarle pisal o povsem istih zadevah - in še na mnogo boljši način, če smem dodati.

  • lole kiki je rekel/-la:

    Za lažje razumevanje obstaja super gejm: Peggle