Tuzla in druge arabeske
Svojih srečevanj z različnimi religijami in kulturami se rada spominjam. Verjetno gre za enega izmed temeljnih vzrokov za to, da je moje življenje zanimivo.
Pred več kot dvajsetimi leti sem bila na počitnicah v Dubrovniku. Nisem bila samo turistka na vročem avgustovskem soncu. Z velikim veseljem sem obiskala cerkve vseh religij v tem čudovitem mestu, ki je bil dragulj sožitja v bivši Jugoslaviji. A ko smo se z ladjo vračali mimo Knina, so padli prvi streli. Začetek grozot. Sožitje se je spremenilo v svoje nasprotje. Nasilje. Kar bi moralo veljati za vir miroljubnosti, je povzročilo vojno. Vojno zaradi religij. Predvsem.
Spomnim se potovanja v Egipt. Kairo 2003. Z ruto na glavi sem odšla v muslimansko četrt in po džamijah ter dobesedno »pila« drugačnost. Egipčanska muslimanska četrt je sicer umazana, a varna. Muslimani mi niso želeli nič žalega, saj so čutili, da jim tudi jaz ne želim nič takega in da me ni strah. Z izjemo taksista, ki me je v trenutku zasnubil (ne vem sicer, koliko kamel je pričakoval v zameno). Temu sem res morala pobegniti. Ampak Egipčani so veliki šaljivci in mislim, da je bil take vrste tudi taksist.
Imela sem priložnost, da sem slabi dve leti nazaj tri tedne bivala pri muslimanski družini v Tuzli. Enkratna izkušnja. V nosnicah imam še vedno vonj po njihovi topli hiši v mahali, ki me je sprejela kot veliko materinsko naročje. Spomnim se sezuvanja copat, druženja v velikem krogu družine, pojedin s pitami na vse mogoče načine, rakije, najmanj dvanajstih skodelic turške kahve ob jutrih. Smeha, veliko smeha. Revni so, a niso izgubili nečesa zelo pomembnega – medsebojne ljubezni v popolni preprostosti. Razmišljala sem, kako velika umetniška dela za Evropo bi se lahko rodila iz takega izročila. Neke vrste manihejstvo, ki je rešeno poenostavitev, saj je povezano z otroško naivnostjo. Spomnim se glasu muzeina ob ranem jutru, ki me je prebudil in nato znova zazibal v spanje. Pa plesa na mizi v gostilnici Kazan mahali. Dobrosrčnosti ljudi na tržnici, ki niso znali prenehati z dajanjem. Kupila sem solato, pa sem dobila še eno zraven. Vsej ubogosti Bosne navkljub. Spomnim se slanega jezerca v Tuzli, ki ga je naredil tamkajšnji župan in v Sloveniji zelo znan književnik Jasmin Imamović in na katerega so zelo ponosni, saj jim predstavlja edini vir osvežitve v vročih poletnih dneh, ko ni denarja za luksuzne počitnice ob morju. Nimajo denarja, imajo pa vrednote. Zato se lahko zgodi, da bodo bolje preživeli kot mi. Se bojimo tega? Se bojimo v bistvu sami sebe? Nam beseda vrednota sploh še normalno zveni?
Ob obvezni intelektualni kritični distanci in tehtanju, se mi vseeno zdi, da bo muslimanska religija doživela svojo »drugo renesanso«. Morda bodo imeli evropski muslimani pri tem pomembno vlogo. Predvsem pa je pomembno, da se tudi mi kaj naučimo od njih. Je kakšen drug izhod?
In dalje - imamo pravico, da odrekamo primerne prostore za molitev ljudem, ki so bili najbolj prepričani v Jugoslavijo kot državo skupnega bivanja (pustimo ob strani, da je šlo za utopijo), nato pa pretrpeli najhujše grozote v vojni in kljub vsemu ohranili vero, ki ni militantna? Je možno, da bo prav izkušnja vojnih grozot pripomogla k očiščenju od vsakega nasilja?
Decembra 2006, ko je bila gonja množic proti romski družini Strojan na vrhuncu, sva s prijateljico, igralko Urško Hlebec organizirali novoletni ogled lutkovne predstave Vila Malina za Strojanove punčke v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Svetlana Makarovič je bila vesela, saj je rekla, da je vila Malina Romka. Spominjam se čudovitih Strojanovih punčk, kodrolasih, pametnih in lepo vzgojenih. Težko verjeti? Ampak tako je bilo. Papir, v katerega so bili zaviti bonboni, so pridno metale v koš. Ena izmed deklic je rekla, da govorijo kar tri jezike: romskega, slovenskega in angleškega, ki se ga učijo v šoli. Bile so izjemno vesele ogleda predstave, pa vožnje čez Grad in lučk v prednovoletnem času. Majcena deklica v mojem naročju ni zaprla ust v občudovanju, a bila je čisto tiho, da ne bi motila predstave. Moja hčerka Pia, ki je šla zraven, je bila navdušena. Kasneje nisem razumela, zakaj so jim ob božiču istega lega podrli hiše. Vem pa, da se je pokojni predsednik Drnovšek zaradi tega zelo razburil.
Dobre možnosti, ki so dane ljudem, jih ne delajo slabše.
Praga mi je všeč zaradi svoje judovske četrti. Zanimivo je bilo videti prikaz kulture judovske skupnosti ob hudo bolnem oz. umirajočem človeku. Niso ga zapustili, pač pa so se ves čas izmenjevali ob njegovi postelji. To je lepo sporočilo za naš čas, ki podpira mladost, lepoto, uspešnost, učinkovitost.
Pred kratkim sem bila v Nemčiji. Razumela sem, zakaj se je v tej deželi rodil protestantizem. Srečala sem veliko odkritosrčnih, direktnih ljudi, s smislom za globino in manj za okras ali krinko. Nemčija je tudi to: vznik protestantizma in Kantovega etičnega imperativa.
Kakšen teden nazaj sem odšla v srbsko pravoslavno cerkev v Ljubljani. Spet me je navdušila lepota ikon. Ure in ure bi lahko zrla v njihove skrivnostne oči.
V resnih državah se odvijajo debate ob resnih arhitekturnih problemih, npr. hiša Haas na Dunaju, pa nemški Bundestag… Mislim, da se noben vrhunski arhitekt ne bi spustil na raven debate o višini minareta.
Ideologija je praviloma ločena od umetnosti in umetnost od ideologije. Na enak način, kot država od cerkve. Vendar je dobro, da ima tudi cerkev primerno avtonomijo, kajti sicer se ustvari problem, kjer ga ne bi smelo biti.
Lansko leto mi je mlada muslimanka, gledališka režiserka in profesorica nemščine Selma iz Bosne, ki živi in dela na Dunaju, prva poslala SMS sporočilo: Vesel Božič!
Anja Fabiani
Anja Fabiani: osnove zgodovine 0.
Ali je res Jugoslavija bila tak krasna in idilična država ?
Kako to, da je ni več niti na zemljevidu??
Nostalgični komunisti na oblasti, zato bo takih bedarij v naslednjih letih nič koliko.
“v tem čudovitem mestu, ki je bil dragulj sožitja v bivši Jugoslaviji. A ko smo se z ladjo vračali mimo Knina, so padli prvi streli.” ??? - priznaj nerazumevanje realnega stanja oz. ko leži postanejo “resnica”.
“najbolj prepričani v Jugoslavijo kot državo skupnega bivanja” najbrž zato, ker so imeli od nje ogrom
no koristi na škodo drugih????
“Ideologija je praviloma ločena od umetnosti in umetnost od ideologije.” ?????
itd. itd. ampak kot sem napovedal, takih “strokovno-intelektualnih” nestrankarskih članov bo nič koliko ….. nič novega pod nebom.
“Decembra 2006, ko je bila gonja množic proti romski družini Strojan” Kaka gonja? Kmetji so imeli dosti nasilja ciganov
“A ko smo se z ladjo vračali mimo Knina, so padli prvi streli. Začetek grozot. Sožitje se je spremenilo v svoje nasprotje”
Ja, do takrat je bilo vse idilično, golega otoka ni bilo, množična grobišča pa so iz prazgodovine.
Od kdaj muslimani pijejo rakijo?
Ne vem zakaj nekdo, ki moli za to potrebuje igrišče, muzej…
Kanta vpletat v tole versko politično ideologistično zapletko je nesmisleno in nič kaj primerno. Saj vkolikor je kdorkoli dobro prebiral in pa tudi prebral Kanta ve, da ga omenjaš zaman v tej tematiki. Preberi si Kantovo Religijo znotraj meja čistega uma in morda boš razumela kaj sem hotel povedati!
Naj nas o osnovah zgodovine raje poučuje kreatura, ki ima težave že z razumevanjem malce bolj kompliciranih izrazov? Polpismeno trobilo? O preljubi, sicer je adventni čas, ampak kljub temu pogrešam stare dobre učiteljice, ki so včasih z ravnilom po prstih. Četudi ti kremplji ne držijo več gosjega peresa, ampak udrihajo po tipkovnici. Amen.
Kdo se pa še sekira zaradi metodologije…? Le znanost sodi naj profesor. Tam kamor sodi.
Lahko je tudi bič božji, važen je učinek, kajne.
Z drugo besedo - rafali, ne pa kultura sporazumevanja.
Če so ti muslimani stregli z rakijo, je to pomenilo, da te zaničujejo. Tako, kot če bi ti muslimanu ponudila slastno svinjsko pečenko.
Ojoj, ljuba avtorica, če razglašaš vzvišene resnice je treba paziti, da te ne ujamejo pri pritlehnih (in zate očitno nepomembnih?) zadevah, kot so zgodovina, geografija in dejstva nasploh.
Nemilitantna vera, ki začenja svoje štetje s prisego nekaj ljudi, da se bojo za svojega preroka borili do konca?
Ja zaradi metodologije se pa res ni treba sekirati…
zirosi: no, pa povej, katera organizirana religija pa nima vgrajene težnje po ekspanziji? Ajd, mogoče hinduizem. Kar so muslimani naravnost povedali, so katoličani počeli pod krinko krščanske ljubezni.
Ima pa islam tudi zapoved, da je treba spoštovati tudi vero drugih. Če sočloveku (čeprav neverniku) žališ njegovega boga, je to greh pred alahom.
V islamskem otomanskem cesarstvu so se ohranila vsa verstva, ki so bila prej tam: judje, kristjani, pravoslavje je cvetelo. V Sarajevo se pribežali judje, ki so jih svojega bližnjega ljubeči “kristjani” pregnali iz Španije.
razmes?… samo postavila sem ogledalo v komentarju.
… torej, nadaljujeva. Kje tičijo (moji) grehi, ki niso ideološki.
izvoli draga, samo grehi iz prvih dveh odstavkov:
- koliko različnih religij je imelo pred “več kot 20 leti” cerkve v Dubrovniku?
- pred “več kot 20 leti” je bil v Kninu še mir, pokati je začelo s HDZ na oblasti;
- kako si plula z ladjo mimo Knina, ki je 45km zračne črte od najbližje obale?
ostale najdi sama.
Komu mar zgodovina, geografija in dejstva nasploh? Važno naj bi bilo sporočilo. Žal pa sporočilo, ki ne vsebuje elementarnih dejstev, popolnoma zgreši cilj. Več pove o avtorici sami kot namenu sporočila.
a) cerkve:
- sinagoga (stara sinagoga v Dubrovniku je najstarejša sinagoga judov - sefardov na svetu in druga najstarejša v Evropi. Več o judih - sefardih npr. v predavanjih prof. Ivane Burdjelez)
- molilnica za muslimane
- srbska ortodoksna cerkev in muzej ikon
- Frančiškanski samostan z eno najstarejših lekarn v Evropi, izjemna renesančna cerkev Sv. Spasa, Dubrovniška romanska katedrala, posvečena Mariji, izjemna baročna cerkev Cerkev Sv. Vlaha, Dominikanski samostan z oltarno sliko Tiziana…
31. januarja 2005 je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije obsodilo bivšega generala JLA Pavla Strugarja na osem let zapora zaradi zločinov, povzročenih na področju bivše Jugoslavije, med drugim tudi zaradi uničenja starega dela Dubrovnika, ki sodi v mednarodni program svetovne dediščne pod upravljanjem UNESCO.
b)
“Za Milana Babića, predsednika občine Knin, ki je bil po poklicu zobozdravnik, je širša javnost prvič slišala 17. avgusta 1990, ko je po lokalni radijski postaji najprej razglasil “stanje popolne pripravljenosti” in nato uro pozneje na Radiu Knin objavil tudi vojno stanje. Vest o razglasitvi vojnega stanja je prva objavila tiskovna agencija Tanjug, nato pa še vse druge svetovne agencije….
Vest o razglašenem vojnem stanju so na lokalnem radiu ponavljali vsakih nekaj minut, hkrati pa so takoj spremenili izbor glasbe ter začeli predvajati Marš na Drino in vrsto srbskih junaških pesmi. Na kninske ulice je hitro prišla množica ljudi, nekateri celo v vojaških uniformah, drugi v džinsu ali civilnih oblačilih, vendar vsi oboroženi, bodisi s kalašnikovkami bodisi s puškami ali pištolami, zataknjenimi za pas. To je bil začetek oboroženega spopada.” (Večer, 7.3.2006: Samomor vodje kninskega upora)
V Dubrovniku sem bila dvakrat. Enkrat leta 1987 in enkrat 1990. To dodajam k besedilu, če moti prepoznavnost bistva. Priznam, sama sem obe potovanji “poenotila.” Kdor dela, se moti. Ampak za božjo voljo, saj vemo, za kaj gre……..?
c) vračali smo se mimo tiste zračne črte Knina, ki je več kot 45 km oddaljena od obale. Va bene?
Zdaj pa res nimam več časa brskati po svojih “napakah”, ker imam pomembnejše delo in se mi zdi, da to spodbija moj dober namen, s tem pa tudi sporočilo (v smislu tipične “majhnosti”, prav o tem pišem). Al bo stolp 20 al pa 22 metrov… Al bodo notri igral fuzbal al ne. Veselo kvačkanje.
P.S.: Le odkod ti predsodki…o avtorici? Kaj povedo?
Namen sporočila je jasen in zame povsem sprejemljiv. Vendar je avtoričino podcenjevanje dejstev in posledično bralcev ter njena vzvišenost povzročila, da so se na forumu začeli ukvarjati z njeno površnostjo ali nepoznavanjem dejstev, namesto z vsebino sporočila. Zato je sporočilo zgrešilo svoj cilj: diskusijo o intelektualni omejenosti in strahu pred kakršnokoli drugačnostjo.
Torej je bolje - utišati ali narediti prijazno in všečno intelektualno stališče ali dejstva, ki so napačno razumljena? Ne, zame je to pač skregano z iskanjem resnične plati. Na tem mestu pač, v salonu pa drugače.
Dosledno bom zastopala, kar menim, da je prav in mislim, da bi bila vzvišena, če bi bila ignorantska.
To pa nisem - če si opazil - ne zgolj s “kracanjem”, pri katerem premorem nekaj samoironije, pač pa z delovanjem.
Kot taka osebnost, vzamem z veseljem na znanje tudi tvojo kritiko.
aja: sem pa tud vesela, da vnašam nov slog na tele strani! Jupi. Počutim se podobno kot na urah gimnastike… Alo, gremo telovadit.
Priporočam več gimnastike, saj ta novi slog ne prinaša nič drugega kot protisamoironijo.
Vesele praznike, srečno novo leto, čim manj težav in problemov zaradi nepomembnih reči,
zlasti vsem drugače mislečim.
Konec koncev, namen sporočila pa je bil le dober, da ne rečem plemenit. Anja, tudi tebi želim lepe praznike in vso srečo v novem letu.
Ko bo učenec pripravlje, učitelj pride…počakajmo… :-)
evo ……..n
Anja, bravo!!!!
Pravkar pisem svojo diplomsko nalogo o vrednotah islama in sem po naklucju nasla tale clanek…
Odlicen prispevek!
…in hvala bogu, da so se ljudje, ki se z nostalgijo spominjajo nase bivse Jugoslavije in ne le pljuvajo po njej… in da se med ekstremno nacionalisticnimi Slovenci, se najde posameznik, ki je odprt in strpen do pripadnikov drugih religij oziroma etičnih skupin.
Lp,
Tjasa